Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Veno Taufer je s prvencem Svinčene zvezde leta 1958 nakazal pot v slovensko pesniško avantgardo. Nekaj časa je ostal med modernističnimi pesniki , v poznejših obdobjih pa se je spet lotil klasičnih pesniških oblik. Njegov opus poleg poezije vključuje tudi pesniške drame, zelo pomembno je njegovo prevajalsko delo. Rodil se je na današnji dan pred 90-imi leti. Pesem Vena Tauferja z naslovom Orfej interpretira dramski igralec Blaž Šef.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Življenje v Rimskokatoliški cerkvi po vsem svetu že več kot leto dni zaznamuje tudi sinoda – pogovor o prihodnosti Cerkve, ki ga je sprožil papež Frančišek. Ta razprava se je iz krajevnih Cerkva letos preselila na celinsko raven. V začetku februarja se je na celinskem zasedanju za Evropo v Pragi zbralo 200 delegatov, med njimi so bili škofje in laiki, in še dvakrat več na daljavo, iz 39-ih evropskih krajevnih Cerkva. O razlikah med krajevnimi Cerkvami, o zavzemanju za drugačno vlogo žensk, laikov, pa tudi skupnosti LGBT v Cerkvi premišljuje udeleženec celinske sinode v Pragi dr. Igor Bahovec, profesor na teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.

Avtor: Nataša Lang

Letos mineva 160 let od skladateljevega rojstva. »Moja glasba je moj portret,« je izjavil, s svojim ustvarjanjem pa je večkrat izrazil in potrdil tudi svojo vero. Prežet z globino liturgičnih besedil pa se pri skladanju nikoli ni povsem odrekel lahkotnosti, ki je značilna za njegova zgodnejša dela. Ali kakor je menil eden izmed glasbenih kritikov: »Poulenc je oboje – pobalin in menih hkrati!« Litanije za Črno Marijo, Stabat Mater, Maša v G-duru in različne zbirke motetov zaokrožujejo njegov sakralni opus.

Avtor: Polona Gantar

Neposredni prenos iz mariborske stolnice. Mašo daruje p. Vinko Škafar. Poje skupina Karizma.

Avtor: Milan Kobal

Pridušena tolkala, tiha koračnica … in melodija, ki jo je čakal narod. Prva simfonija Edwarda Elgarja je od prvih obotavljajočih se tonov do osupljivega sklepa več kot le mejnik v britanski glasbi: je avtobiografija ustvarjalnega duha, strastna, trpeča in globoko ganljiva. Sakari Oramo, šef dirigent Simfoničnega orkestra BBC-ja, že desetletja obožuje Elgarjevo glasbo in je vznemirljivo nasprotje igrivosti in poeziji Koncerta za tubo in orkester Ralpha Vaughana Williamsa, ki ga bo izvedel tubist Constantin Hartwig. Kaj naj bi storil skladatelj, ko je bil med globalno prepovedjo potovanj povabljen na olimpijske igre v Tokio? Britanski skladatelj Mark-Anthony Turnage je pustil, da njegova glasba potuje po svetu v skladbi Time Flies/Čas beži, navdihnjeni z džezom, ki jo je napisal leta 2019.

Avtor: Polona Kovačič

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

Nekatere stvari so vedno aktualne. Pred 150 leti rojeni srbski pisatelj je satiro Žig napisal tik pred koncem 19. stoletja, v posmeh lahkovernim množicam, ki slepo sledijo svojim voditeljem, a bi jo prav lahko razumeli tudi kot svojevrstno distopijo.

Prevajalec: Fran Albreht,
igralec: Tone Gogala,
režiserka: Sonja Stopar,
redaktorja: Vlado Senica in Vlado Motnikar.

Produkcija: 1980

Avtor: Ars

In odlomki iz opusov Thomasa, Verdija, Donizettija in Rossinija.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Ljubezen in smrt po Wagnerju in Brahmsu je bil naslov koncerta, ki je 17. februarja lani zvenel v avditoriju Artura Toscaninija Italijanske radiotelevizije (RAI) v Torinu. Nacionalni simfonični orkester Italijanske radiotelevizije je na koncertu s solistoma, mezzosopranistko Mihoko Fujimura in baritonistom Matthiasom Goernejem, izvedel Pet pesmi na verze Mathilde Wesendonck Richarda Wagnerja in Štiri resne pesmi, op. 121 Johannesa Brahmsa. Spored so dopolnile še Siegfriedova idila Richarda Wagnerja in Brahmsove Variacije na Haydnovo temo, dirigiral je madžarski dirigent Gergely Madaras.

Avtor: Mihael Kozjek

Novinar Nejc Krevs gosti upokojenega profesorja zgodovine Cerkve na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Bogdana Kolarja. Govorila bosta o Slovenski škofovski konferenci, ki letos praznuje 30-letnico svojega delovanja. Kakšno vlogo je imel pri povezovanju škofij že blaženi Anton Martin Slomšek? V oddaji se bomo sprehodili skozi prelomne trenutke v zgodovini Cerkve na Slovenskem ter predstavili okoliščine nastanka samostojnega zbora slovenskih škofov.

Avtor: Nejc Krevs

Od skladateljevega rojstva letos mineva 380 let. Po nekaterih virih naj bi se rodil med letoma 1643 in 1645 v Parizu, večina raziskovalcev njegovega življenja pa se nagiba k letnici 1643. In kaj najprej pomislimo ob omembi tega francoskega baročnega glasbenega ustvarjalca? Seveda na evrovizijske fanfare, ki so del njegovega Te Deuma. Le redki pa tega glasbenega mojstra in njegovo delo poznajo podrobneje in tudi za pompoznimi in priljubljenimi evrovizijskimi fanfarami se skriva mnogo več... Gotovo pa je ustvarjal tudi orgelsko glasbo, čeprav se ni ohranila. In skoraj zagotovo je kot glasbenik, ki je večino svojega življenja kot organist deloval po pariških cerkvah, pisal tudi značilne francoske suite, podobno kot drugi skladatelji takratnega časa. Organist Jean Paul Lecot, tokratni orgelski interpret, se je zato odločil, da iz različnih delov Charpentierjevih vokalno-instrumentalnih kompozicij splete suite in jih priredi oz. transkribira za orgle.

Avtor: Polona Gantar

"Spomini iz otroške dobe? Veliko jih je in skoroda vsi so zvezani s poezijo in skrivnostmi in stvarmi, ki jih v našem današnjem svetu ni več." piše Bojan Štih v besedilu Spominjam se naše ulice, ki ga najdemo v knjigi To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen Bojana Štiha, kritika, esejista, gledališčnika in urednika. Avtor se je rodil 18. februarja pred stotimi leti, to pa je več kot primerna priložnost, da se ga spomnimo: neizbrisno je zaznamoval slovensko kulturo: od leta 1959 pa do smrti leta 1986 je namreč vodil osrednje slovenske institucije: Triglav film, ljubljansko Dramo, slovensko ljudsko gledališče v Celju in SNG Dramo v Mariboru, potem pa še Viba film. Ves čas je pisal in knjiga To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, je bila večkrat natisnjena uspešnica. Kot bomo slišali, Bojan Štih obuja spomine na otroštvo v Ljubljani – ne brez nostalgije in tudi grenkobe …

Igralec Robert Prebil,
mojster zvoka Jure Culiberg,
režiser Jože Valentič,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 1991.

Avtor: Ars

V okviru cikla Jazz Ars All Stars bo v nedeljo, 19. februarja, v ljubljanski Cukrarni nastopil mednarodni trio pianista Marka Črnčeca. Z njim bosta še bobnar Kristijan Krajnčan in kontrabasist Josh Ginsburg. Koncert bo posvečen glasbi legendarnega komponista Mojmirja Sepeta.

Avtor: Ars

Francoska pisateljica Annie Ernaux, s polnim imenom Annie Thérèse Blanche Ernaux, rojena Duchesne, je najnovejša Nobelova nagrajenka za književnost. Rodila se je prvega septembra leta 1940 in mladost preživela v kraju Yvetot v Normandiji. Po smrti starejše sestre, ki je ni poznala in se o njej v družini ni govorilo, je bila edinka. Študirala je na univerzah v Rouenu in Bordeauxu in postala univerzitetna profesorica za novejšo francosko književnost. In, seveda, pisateljica. Njeno skoraj petdesetletno književno ustvarjanje nam bo prek avtoričinih besedil predstavila Tadeja Krečič, ki se je z Annie Ernaux tudi pogovarjala, ko je pred leti obiskala Ljubljano.

Prevajalci Maida Alilović, Andrej Peric, Nastja Uršula Virk,
bralca Jasna Rodošek in Matjaž Romih,
dramske igralke Ana Urbanc, Vesna Slapar in Lena Hribar Škrlec,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
režiserka Ana Krauthaker,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

"Vse bo umrlo, / samo besede bodo preživele," pravi Franjo Frančič v novem ciklu pesmi, ki smo mu dali naslovi po prvi – Dvojec brez krmarja. Pesmi zaznamujejo prepoznavne Frančičeve teme, tokrat obarvane z občutjem minljivosti.

Interpret Branko Jordan,
režiserka Ana Krauthaker,
tonski mojster Matjaž Miklič,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin