Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sobota, 11.2.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V novi dan z glasbo Corellija, Buxtehudeja, Vivaldija, Händla, Johanna in Carla Philippa Bacha, Mendelssohna, Leopolda Mozarta, Respighija, Smetane, Beethovna, Debussyja, Risharda Straussa, Chopina, Saint-Saënsa, Puccinija in Mercadanteja.

Avtor: Dejan Juravić

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Polona Gantar

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Poljska nobelovka ponuja poseben pogled na srečo. Le zamislimo si, kaj bi bilo če ...

Prevajalka Rozka Štefan,
igralka Iva Krajnc,
redaktor Vlado Motnikar.

Posneto januarja 2006

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

10:00
Poročila

Inženirka in inovatorka Emilija Soklič, dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo leta 2021, je programu Ars Radia Slovenija 9. februarja letos podarila trak z znamenitim posnetkom zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta pred kulturnim molkom leta 1941. Zaradi iznajdljivosti in spretnosti snemalca Rudija Omote se je petje zvočno ohranilo na filmskem traku, ki ga je Emilija Soklič dolga leta hranila, zdaj pa bo dobil ustrezno varovano mesto za dolgoročno hrambo v enem od radijskih arhivskih depojev. V oddaji predstavljamo glasbene posnetke iz leta 1941, govorne posnetke pričevalcev iz leta 1981 ter pogovor glasbene urednice Brigite Rovšek z gospo Emilijo Soklič, ki je nastal ob predaji posnetka.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

11:00
Poročila

Eno izmed obeh letošnjih Prešernovih nagrad je prejela Ema Kugler, multidisciplinarna umetnica, ki sta jo za nagrado predlagali tako komisija za uprizoritvene umetnosti kot tudi komisija za avdiovizualne umetnosti. Ema Kugler svoja dela, ki niso vezana le na en medij, ustvarja že štiri desetletja, prejela je že impresivno število nagrad, tudi na pomembnih mednarodnih festivalih, največ pa za svoj celovečerni film Človek s senco izpred štirih let. Med drugim je leta 2008 prejela nagrado Prešernovega sklada, leta 2020 pa Štigličevo nagrado za življenjsko delo.

Avtor: Tesa Drev Juh

Pravijo, da harfa v Venezueli odseva celotno sliko te raznolike dežele, v kateri srečamo vrsto nasprotij tako med ljudmi, kot tudi v naravi. Premešane kulture od staroselskih, evropskih in afriških, pa tudi azijskih, zasnežene gore, puščava, travnate ravnice in pragozdovi, vse to je zajeto v glasbi, tudi harfe, ki ima jasen, pravijo ,da včasih kar divji in kovinski zvok, k čemur svoje dodajo tudi sledovi iz Afrike izvirajočih ritmov, pa tudi španskega temperamenta.

Avtor: Tomaž Rauch

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

13:00
Poročila

Še vedno odzvanja dogajanje okrog kulturnega praznika in podelitve Prešernovih nagrad;
predstavljamo strokovne pomisleke glede združevanja muzejev,
opozarjamo na medmuzejski projekt ob 450. obletnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora,
govorimo o razstavi Marcela Valentinija Originalni ponaredki v ljubljanski galeriji Vžigalica in
o razstavi Suzane Brborović v Mestni galeriji Nova Gorica.
Pozornost namenjamo umetniški zbirki tovarne Talum in se veselimo dragocenega posnetka, ki ga bo poslej hranil Program Ars.

Avtor: Staša Grahek

14:00
Poročila
14:05
Divertimento

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Čeprav se vlada pri svojem ukinjanju, ustanavljanju in združevanju muzejev sklicuje na stroko, so do besede doslej prišli večinoma strokovnjaki, ki podpirajo vladno odločitev o združitvi Muzeja osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine Slovenije v nov muzej. V tokratnih Razgledih in razmislekih bomo v pogovoru z dr. Markom Štepcem, muzejskim svetnikom in vodjo kustosov v Muzeju novejše zgodovine predstavili drugačna strokovna stališča. Za izjavo pa smo prosili tudi Jano Babšek, predsednico Mednarodnega muzejskega sveta ICOM Slovenija, ki je s še dvema strokovnima združenjema podprl vladno odločitev o ustanovitvi novega muzeja.

Avtor: Staša Grahek

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Predvajamo posnetka s koncerta kvarteta Casals in pianista Christiana Blackshawa, ki sta 28. avgusta lani nastopila v samostanu Vilabertran, ki se nahaja v bližini katalonskega mesta Girona na skrajnem severovzhodu Španije. Glasbeniki so na sklepnem koncertu tamkajšnjega koncertnega cikla Schubertiade v Vilabertranu izvedli Godalni kvartet št. 1 v C-duru, op. 49 Dmitrija Šostakoviča in Klavirski kvintet v A-duru, op. 81 Antonina Dvoržaka, ki je v tem svojem delu zanj značilno lirično izraznost prepletel s prvinami češke ljudske glasbe. Kvartet Casals je nastopil v naslednji zasedbi Abel Tomàs-Realp in Vera Martínez-Mehner – violina, Jonathan Brown – viola in Arnau Tomàs-Realp – violončelo.

Avtor: Mihael Kozjek

Patricia Frances Grace (1937) je maorska pisateljica romanov, kratkih zgodb, zgodb za otroke in neleposlovnih del. Pisati je začela že v mlajših letih, ko je delala še kot učiteljica, pozneje pa se je popolnoma zavezala pisateljevanju. Bila je prva maorska pisateljica, ki je izdala zbirko zgodb; zbirka je izšla leta 1975 in ima naslov Waiariki (v prevodu ‘Gejzir’ ali pa ‘Termalni vrelec’), prvi roman, Mutuwhenua: The Moon Sleeps (Mutuwhenua: Luna spi) pa je izšel leta 1978. Tokrat jo v slovenščini spoznavamo prvič. Izbrali smo odlomek iz njenega tretjega romana Sestrične, ki je izšel leta 1992. To je pripoved o treh sestričnah, ki jim sledimo v različnih obdobjih njihovih življenj. Patricio Grace zanimajo družinske zgodbe, povezanost med generacijami, še posebej so v ospredju, kot namiguje že naslov, ženske. Odlomek je iz prvega dela, ki nosi naslov “Mata”.

Prevod Leonora Flis.
interpretka Ivana Percan Kodarin,
režiserka Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
Urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Tina Ogrin

Glavni in bistveni čar vsake uprizoritve te opere je zasedba naslovne vloge - tokrat jo interpretira Elsa Dreisig.
V starejših obdelavah Salomine in Johanaanove zgodbe je bil v ospredju religiozni poudarek, Wilda je pritegnila patološka, izprijena Saloma, ki naj bi ne bila stara več kot šestnajst let, Strauss sam pa je želel prikazati vizijo poželjive in uničujoče ljubezni, ki "je večja od misterija smrti".

V glavnih vlogah so nastopili še: Gábor Bretz (Johanaan), John Daszak (Heród), Angela Denoke (Herodiáda) in Joel Prieto (Nárabot). Pariški orkester je vodil Ingo Metzmacher.

Avtor: Dejan Juravić

21:50
Poigra

Motivi iz bogate mitološke zakladnice so služili za navdih številnim skladateljem, ki so njihovo vsebino poskušali ujeti v svoja dela. V današnji oddaji bomo stopili v svet slovanske mitologije in folklore ter spoznali zgodbi, ki sta navdahnili skladatelja Antonína Dvořáka do te mere, da ju je pretopil v glasbo. Motiva je skladatelj našel v poeziji češkega folklorista in pesnika Karla Jaromírja Erbna, v njegovi najbolj znani zbirki Kitice.

Avtor: Katja Ogrin

Ivan Cankar je znal. Črtice je pogosto začel z nekaj avtobiografskimi vrsticami, nato je prešel na podobo, dogodek, usodo, na koncu pa je zasukal zgodbo nekam v višave, neznosno, upanje ... Taka je tudi njegova črtica Istrski osel. Težko bi bilo povedati, "kakšen je njen pravi pomen in nauk". Toda zgodbo si boste zapomnili.

Avtor črtice Ivan Cankar,
režiserka Živa Bizovičar,
interpret Matej Puc,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 11.02.2023 03:25:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt