Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

V Arsovih spominčicah poslušajte flavtista Jožeta Pogačnika kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Jože Pogačnik je bil dolgoletni član in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana. Poslušali ga boste v Sonati za štiri flavte Johanna Joachima Quantza, Koncertu za flavto, harfo in orkester v C-duru, K299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Mali komorni glasbi za pihalni kvintet op. 24, št. 2, Paula Hindemitha, Sonati za flavto in klavir Bohuslava Martinuja in Koncertu za sedem pihalnih instrumentov – pihalni kvintet, trobento, pozavno, tolkala in godalni orkester Franka Martina. Oddajo bomo predvajali v četrtek, 9. februarja ob 17.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Polona Gantar

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Sreča je opoteča, pravi ljudski pregovor, nemški romantik pa je isto misel izrazil na bolj pesniški način.

Prevajalec: Mile Klopčič,
igralec: Boris Juh,
redaktor: Vlado Motnikar.

Posneto aprila 2002.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Ko sem premišljal o načinu, kako naj se lotim Desetega brata, sem trdno sklenil, da bom predvsem skušal zasnovati dober operni libreto. Pomislil sem, kako je Boito v svoji vzgledni obdelavi Othella strnil Shakespearovo dramo v štiri dejanja z zelo omejenim številom osebja, kako je ustvaril čudovite situacije za glasbeno obdelavo, zgostil scene za monumentalne glasbene oblike, ki jim je Verdi vdihnil glasbene misli. Seveda ne moremo prezreti, da je bil Boito sam skladatelj in odličen literat.
Bilo mi je jasno, da moram strniti dogajanje na čim manjše število zaključenih in zaokroženih slik, da moram ustvariti situacije za lirične scene, za žive akcije, in da moram predvsem omejiti predzgodovino na nekaj skopih omemb, da bi se izognil dolgoveznim in navsezadnje le nejasnim povestim in baladam, kakor se takim razlagam na lep način pravi
(Mirko Polič, 25. 2. 1951).

Avtor: Renato Horvat

Skladatelj tega tedna je avstrijski baročni mojster češkega rodu Heinrich Ignaz Franz von Biber. Za uvod smo izbrali sonato s pripisom »pro tabula«, nato pa bomo slišali še sonato z naslovom "Vnebovzetje naše Gospe" iz cikla "Rožnovenskih sonat", skladbi »Kyrie« in »Gloria« iz maše "Aleluja" za šestintrideset pevskih in instrumentalnih glasov, "Partito št. 1" in "Sonato svetega Polikarpa".

Avtor: Domen Marinčič

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Avtor: Ars

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Brigita Rovšek

Dan po slovenskem kulturnem prazniku gosti Miha Žorž v oddaji Razgledi in razmisleki doktorico Asto Vrečko, ministrico za kulturo Republike Slovenije. Kakšno je trenutno stanje slovenske kulture? Kako potekajo veliki projekti, na primer: gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu? Kakšno je mnenje ministrice o aktualnih in neprijetnih temah od združitve Muzeja osamosvojitve z Muzejem novejše zgodovine do afere Fotopub.

Avtor: Ars

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

Ločitev z Rusijo je za Sergeja Rahmaninova postala rana, ki je krvavela do zadnjih dni. Po naravi zaprt, občutljiv, nagnjen k depresiji, sprva ni komuniciral s tujci, obkrožal se je izključno z Rusi in praktično ni prišel v stik z "zunanjim svetom". Odhod je njegovo življenje razdelil na dve polovici ne le geografsko, ampak tudi ustvarjalno: v 25 letih v Rusiji je ustvaril 3 koncerte, 3 opere, 2 simfoniji, 80 romanc, kantato Zvonovi, simfonično pesnitev Otok mrtvih, Liturgijo sv. Janeza Zlatoustega, Vsenočno bdenje in še mnogo več. Ko je odšel, je dolga leta molčal.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Poslušamo koncert, ki je bil maja lani v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata, in sicer kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske.
Nastopil je violončelist Leonard Razboršek s pianistko Hermino Hudnik in s svojo profesorico Karmen Pečar Koritnik, izvedel pa je dela Bohuslava Martinuja, Karla Davydova in Niccoloja Paganinija.

Avtor: Vesna Volk

Filozofinja dr. Alenka Zupančič je v zbirki Analecta (izdaja jo Društvo za teoretsko psihoanalizo) objavila novo knjigo z naslovom Pustila bi jih trohneti: Antigonina paralaksa in v njej razvila drugačno interpretacijo Sofoklejevega teksta, s katero se je odmaknila od abstraktnega univerzalizma tradicionalnih interpretacij. Več o tematiki, pa tudi o Assangeu in izbrisanih pove avtorica v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Od 11. stoletja naprej so se beneški pomorščaki enkrat na leto zbrali, da bi skupaj molili k zavetniku pomorščakov sv. Nikolaju in ga prosili za zaščito. Sprva je bil obred podoben preprostemu blagoslovu, pri katerem so poleg molitve Jadransko morje blagoslovili s sveto vodo. Pred koncem 16. stoletja se je dogodek razvil v enega najbolj razkošnih in pomembnih praznikov na beneškem koledarju. Z vnebohodom se je začel velik spomladanski festival in sledila mu je simbolična poroka Benetk z Jadranom, ki so ji rekli Sposalizio. Festival, ki so ga sestavljale javne slavnosti in petnajstdnevni sejem, je postal simbol beneške nadvlade.

Avtor: Domen Marinčič

»To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko mero posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za detajle. Skozi petero perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Takšna prisotnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, kar v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu« (Ana Geršak, S knjižnega trga).

Interpret: Branko Jordan

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

Avtor: Alen Jelen

Z ljudskimi pesmimi in vižami se podajamo v kraje, od koder naj bi bil doma Martin Krpan. Poslušamo pevce in godce, ki so leta 1970 zapeli in zaigrali v Zavrhu in Sveti Trojici na Bloški planoti in jih je takrat z besedo Frana Levstika pospremila Zmaga Kumer. Pesmim svoj čar dodajo še glasovi in narečje, kar naredi poslušanje še posebej zanimivo, pa čeprav so mnoge pesmi ohranjene samo v fragmentih in odlomkih.

Avtor: Tomaž Rauch

Nastopila sta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in v Srebrnem abonmaju predstavila izjemna dela iz francoske glasbene dediščine 19. in 20. stoletja za ta duo.

Violončelist Julian Steckel, izkušeni solist in komorni glasbenik, je zmagovalec vrste mednarodnih glasbenih dogodkov, med njimi tekmovanj ARD, Pabla Casalsa in Rostropoviča ter prejemnik velike nagrade Emanuela Feuermanna. Že več kot desetletje navdušuje v izjemnem glasbenem partnerstvu s predanim komornim glasbenikom, pianistom Paulom Rivinusom. Priznana nemška glasbenika sta na 2. koncertu Srebrnega abonmaja izvedla pester spored del za violončelo in klavir iz francoske glasbene dediščine 19. in 20. stoletja: Sonato za violončelo in klavir v d-molu Clauda Debussyja, Sonato za klavir in violončelo Francisa Poulenca, Tri skladbe Nadie Boulanger in Sonato v A-duru Cesarja Francka v priredbi J. Delsarta za violončelo.

Avtor: Tjaša Krajnc

Brecht, ki danes velja za enega najpomembnejših in največjih nemških dramatikov, pa tudi reformatorjev gledališča 20. stoletja, je Zasliševanje Lukulla napisal prav za radio v začetku vrenja druge svetovne vojne. Vendar pa ta svojevrstna Brechtova radiofonska stvaritev ni vezana samo na čas nastanka, pač ima širše izpovedne vrednote. Nocoj bomo poslušali igro, ki je bila leta 1968 posneta v studiih Radiotelevizije Ljubljana s pretanjenim posluhom režiserja in tonskega mojstra Dušana Mauserja in po radijski priredbi dramaturga Boruta Trekmana. V osrednjih vlogah sicer številčne zasedbe nastopajo Boris Kralj, Jurij Souček in Vladimir Skrbinšek.

Prevajalka: Doris Debenjak
Avtor radijske priredbe in dramaturg: Boruta Trekmana
Režiser in tonski mojster: Dušan Mauser
Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec
Avtor priredbe songov: Borut Trekman

Klicar – Boris Kralj
Lukullus – Jurij Souček
Sodnik sodišča mrtvih – Vladimir Skrbinšek
Učitelj – Franček Drofenik
Kurtizana – Mira Bedenk
Pek – Tone Homar
Prodajalka rib – Duša Počkaj;
Kmet – Jože Zupan
Stara žena – Elvira Kralj
Kralj – Janez Albreht
Kraljica – Nada Bavdaž
Kuhar – France Presetnik
Sodelujejo še – Marijana Brecelj, Sonja Blaž, Mila Kačič, Metka Pugelj, Milena Zupančič, Tone Kuntner, Anatol Štern, Janez Hočevar, Jože Logar, Dare Valič, Branko Miklavc, Saša Miklavc, Dare Ulaga, Milan Kalan, Dušan Škedl, Janez Vajevec, Tone Gogala, Niko Goršič, Danilo Bezlaj, Peter Čare, Boris Vrhovec, Bojan Završnik, Bojana Stres, Nataša Ramovš in Metka Frelih

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1968.

Avtor: Klemen Markovčič

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Nekaj kratkih pesmi francoskega pesnika, dramatika in diplomata Paula Claudela smo izbrali iz njegove knjige z naslovom Sto izrekov za pahljače. Eden najvidnejših ustvarjalcev dvajsetega stoletja je drobne vzgibe narave in duše zapisoval pod vplivom japonske poezije in filozofije, tudi kaligrafije, saj pesmi, zapisane v posebni obliki s peresom in črnilom ter prevedene v japonske pismenke, učinkujejo na papirju tudi po vizualni plati. Paul Claudel jih je pisal v času svojega službovanja na daljnem Vzhodu konec dvajsetih let prejšnjega stoletja. V slovenski različici jih imamo v prevodu Gorazda Kocijančiča.

Igralec Gorazd Logar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Mirko Marinšek,
asistent zvoka Zmago Frece,
režiser Alen Jelen,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2008.

Avtor: Ars

Britten je bil vse življenje izrazito povezan z glasbo preteklosti, in tako je bil njegov zvočni svet razumljiv vsem poslušalcem. Nikoli ni deloval proti uveljavljenim sistemom, in je prvenstveno želel bivati v harmoniji z družbo. Njegova lirično naravnana osebnost tako ni rušila meja glasbe, kot je bilo pričakovano od vsakega resnega skladatelja v povojnih letih strogega modernizma. Poznoromantični harmonski ustroj njegove glasbe je pri poslušalcih vedno naletel na odobravanje, po drugi strani pa je včasih presenetil z deli, ki so bila za občinstvo preveč zahtevna. Tako Brittna glasbena zgodovina še danes težko uvršča v množici glasbenih tokov dvajsetega stoletja.

Avtor: Marko Šetinc