Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Praznično Glasbeno jutranjico namenjamo glasbi slovenskih skladateljev in poeziji slovenskih pesnikov in pesnic. Pesmi Edvarda Kocbeka, Mile Kačič in Marjana Strojana bo povezala glasba Jurija Mihevca, Lucijana Marije Škerjanca, Dine Slma, Rista Savina, Petra Šavlija in Kamila Maška.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Poezija Maje Vidmar in glasba Emila Adamiča.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Ob slovenskem kulturnem prazniku objavljamo Prešernovo Zdravljico, ki jo je pesnik napisal leta 1844, a je z objavo moral počakati. Pesem je bila z nekaj popravki objavljena leta 1848, ko je cenzura v habsburški monarhiji nekoliko popustila. Ohranila se je v vsaj šestih zapisih. V Zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev je v skladu s pravili objavljena pravopisno posodobljena zadnja avtorizirana objava, tista iz Novic in Kranjske čbelice iz leta 1848. Med seboj pa se razlikujeta le po naglasih. Prešeren je to pesem sicer napisal kot napitnico, a je prerasla samo veselje ob novem vinu in prijetnem druženju; postala je drzna politična pesem, ki združuje misel o prijateljstvu z željo po enotnosti, svobodi, bratstvu in medsebojnem spoštovanju ljudi. Leta 1991 je Stanko Premrl pesem uglasbil za zbor in njena 7. kitica je postala Slovenska himna. Pesem interpretira Pavle Ravnohrib.

Avtor: Ars

Premierno predstavljamo Miniaturo za Zdravljico za klarinet in orkester Črta Sojarja Voglarja. Ob poeziji Jureta Jakoba, Ane Pepelnik in Janeza Škofa na sporedu še glasba Alojza Ajdiča, Blaža Arniča, Žarka Živkovića, Janeza Škofa in Jake Puciharja.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, kot tudi zgodovine jazza.

Avtor: Ars

V ciklu »Skladatelj tedna« se tokrat posvečamo avstrijskemu baročnemu skladatelju in enemu največjih violinskih virtuozov sedemnajstega stoletja Heinrichu Ignazu Franzu von Bibru. Poslušali bomo skladbo "Sonata jucunda" za šestglasni instrumentalni ansambel v D-duru, "Sonato za violino in basso continuo v A-duru", skladbi "Kyrie" in "Glorio" iz maše za petintrideset vokalnih in instrumentalnih glasov »Missa Salisburgensis« ter zadnjo skladbo iz cikla "Rožnovenskih sonat" z naslovom "Passacaglia".

Avtor: Domen Marinčič

Slovenci smo eden redkih narodov, ki praznik, namenjen kulturi, praznuje kot enega izmed osrednjih državnih praznikov in je ta dan tudi dela prost dan. Iz tega bi lahko sklepali marsikaj, najprej pa verjetno to, da ima kultura kot zbir dosežkov in vrednot, ki so rezultat človekovega ustvarjanja, pri nas osrednje mesto. Nekoliko ambivalentno se ob tem sicer zdi, da je prav resor kulturnega ministrstva tisti najmanj privlačen in zanimiv v času oblikovanja novih vlad.
Kulturni praznik lahko v eni izmed njegovih razsežnosti razumemo tudi kot promocijo slovenske umetnosti in vseh, ki so povezani z njo. Na mednarodni ravni bo ena izmed izjemnih priložnosti za promoviranje naših literarnih in širših kulturnih potencialov letošnje gostovanje na knjižnem sejmu v Frankfurtu, ki se je pravzaprav že začelo. Bo Slovenija znala izkoristiti to priložnost? O vsem tem razmišljamo z dr. Miho Kovačem, sokuratorjem programa Slovenija na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023, in Dušanom Mercem, predsednikom Društva slovenskih pisateljev.

Avtor: Tina Kozin

Prenos tradicionalnega recitala Prešernove poezije s Prešernovega trga v Ljubljani z nagovoroma ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko ter dramskega igralca in predsednika Združenja dramskih umetnikov Slovenije drr. Boris Mihalja, ki med drugim pravi, da je slovenski kulturni praznik "praznik vseh državljanov in Slovencev zunaj državnih meja. Obeležuje spomin na skupen izvor in je opomnik naše trdne podlage, iz katere izraščamo kot sosedskim narodom enakovredna skupnost."
Na novogoriškem Bevkovem trgu se predstavljajo člani Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in njihovi gostje z obeh strani nekdanje meje; na mariborskem Grajskem trgu zdajšnji in nekdanji člani ansambla Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Lutkovnega gledališča; v Ljubljani pa igralci iz vseh ljubljanskih gledaliških hiš, upokojeni člani in samostojni ustvarjalci.

Režiser Klemen Markovčič,
napovedovalka Lucija Grm,
tonski mojster David Lap,
urednik oddaje Matej Juh.

Avtor: Ars

Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih, kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik in to v pripovedno igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi.

V drugem delu se dajbog naveliča iskanja praznine, na luni se srečata kurent in človek, Vesna pa povije Jurija.

Režiser: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič
Svetovalka za jezik: Mateja Juričan

Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020.

Avtor: Klemen Markovčič

Glasbena medigra

Avtor: Polona Kovačič

V tokratni oddaji Glasovi svetov bo voditeljica Tita Mayer gostila direktorico Inštituta za preučevanje enakosti spolov mag. Ano Pavlič. Govorili bosta o položaju žensk na slovenskem podeželju ter o prvi nacionalni raziskavi tega področja, ki je pokazala na skrb zbujajočo neenakost spolov v slovenskem podeželskem okolju.

Avtor: Tita Mayer

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Sinoči na predvečer kulturnega praznika so v ljubljanskem Cankarjevem domu tradicionalno podelili Prešernove nagrade, danes pa v spomin na Franceta Prešerna po vsej državi potekajo številne prireditve. Številne kulturne ustanove so za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata. Na kulturni praznik potekajo tudi dogodki, ki niso neposredno povezani z današnjim dnem. V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki so dopoldne odprli razstava Upor 1573-2023, ki se ob 450. obletnici hrvaško-slovenskega kmečkega upora osredotoča na motiv kmečkih uporov v vizualni umetnosti 20. in 21. stoletja.

Avtor: Urban Tarman

Od rojstva skladateljice bo letos minilo 130 let in primorsko oz. slovensko glasbeno življenje brez njene ustvarjalnosti bi bilo občutno osiromašeno. Njena skladateljska zapuščina namreč obsega več kot 600 skladb, med njimi izstopajo prav samospevi, s katerimi je dosegla vrh svoje ustvarjalnosti. Izkazala se je kot mojstrica ekspresivne, oblikovno jasne in naravno tekoče melodike, tó pa je dopolnjevala barvno bogata, na nasičenih poznoromantičnih harmonijah zasnovana klavirska spremljava.

Avtor: Polona Gantar

Podelitev Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj je osrednji dogodek, ki je zaznamoval pretekli teden in ga tokrat izpostavljamo v oddaji. V njej predstavljamo še pogovor s kitaristom Makom Grgićem, ki je bil že drugič zapored v Združenih državah Amerike nominiran za nagrado Grammy v kategoriji za najboljši solo album klasične glasbe ter pogovor z Alešem Drenikom, ki je decembra lani postal novi vodja programa resne glasbe, opere in baleta v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ocenjujemo tudi postavitev Verdijeve opere Macbeth v tržaški operi.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Mozart je za vse, ki imamo radi glasbo, kot svetla zvezda, ki nas vodi po čistinah lepote. Njegovo ustvarjanje je spremenilo svet. Njegov duh je med nami. Mozartova glasba je glasba za vse čase. Oddajo iz cikla »Čas, prostor in glasba« z naslovom 'Wolfgang Amadeus Mozart - glasba za vse čase' je pripravil in uredil Pavel Mihelčič.

Avtor: Pavel Mihelčič

»To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko mero posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za detajle. Skozi petero perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Takšna prisotnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, kar v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu« (Ana Geršak, S knjižnega trga).

Interpret: Branko Jordan

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

Avtor: Alen Jelen

Kar dvajset let se je odvrtelo od dne, ko so fantje tako za šalo, brez obveznosti in ciljev, prvič stopili skupaj kot zasedba Suha južina. A se je stvar obrnila v drugo smer. O vseh spremembah in zorenju zasedbe tokrat v pogovoru z akademskim glasbenikom, ki že leta prijateljuje s kontrabasom, Benjaminom Pirnatom. Benjamin, ki je pred kratkim stopil na čelo na novo preimenovane zasedbe, pa se že leta spogleduje tudi s poezijo in jo pretaka v še kako zanimive melodije, ki jih odeva v pisane priredbe.

Avtor: Alma Kužel

1. oddaja o ustvarjalnosti skladatelja in zvokovnega umetnika Bora Turela

Vabimo vas na zvočno potovanje v svet elektroakustične glasbe, skladb za (ne)preparirani klavir ter radiofonskih glasbenih del skladatelja in zvokovnega umetnika Bora Turela, prejemnika nagrade Prešernovega sklada leta 2008. Turelova kompozicijska govorica je razpeta med intuitivnim in improvizacijskim na eni in strogo strukturiranim na drugi strani, v delih za instrumente in elektroakustični posnetek pa raziskuje in vzpostavlja zvočna razmerja med solisti in posnetki instrumentiranih zvokov. V prvi oddaji – Domišljijsko potovanje proti neznani obali – predstavljamo avtorjeva dela iz mladostnega ustvarjalnega obdobja za akustične instrumente, zgodnja elektroakustična dela in skladbe za instrumente in elektroakustični posnetek. O svojih delih in kompozicijskih izhodiščih bo govoril v oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc. Prihodnjo sredo v Arsovem art ateljeju poslušajte izbor Turelovih poznejših skladb za solistične in skupinske instrumente ter elektroakustični posnetek, zvočne pokrajine ter radiofonska in arsakustična dela.

Avtor: Tjaša Krajnc

Poslušamo novo ploščo Living Bridges, ki sta jo s hurdy-gurdiji, vrtljivimi površinami in drugimi predmeti posnela improvizatorja Sama Kutina in Pascal Battus, še eno raziskavo orgelskih zvočnosti Roka Zalokarja ter skladbo z nove plošče nenavadnega skandinavskega ansambla GAHLMM.

Avtor: Primož Trdan

Da bi preživela, je začela igrati klavir po nočnih klubih. Prevzela je umetniško ime – Nina Simone – in poleg igranja začela tudi peti.

Avtor: Hugo Šekoranja