Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Predvajamo Uspavanko Frederica Chopina, Koncert za dve violi in orkester Antonina Vranickega, Variacije na temo v starem slogu, op. 30 Carlosa Salzeda in Simfonijo za dve flavti, dva rogova, godala in basso continuo v F-duru, Wq. 175 Carla Philippa Emanuela Bacha.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Na sporedu Dvanajst variacij za klavir na francosko ljudsko 'Ah vous dirai-je, Maman', K. 265 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Suita v starem slogu za godala, op. 40, 'Iz Holbergovih časov' Edvarda Griega v izvedbi domačih glasbenikov.

Avtor: Mihael Kozjek

Teden liričnih utrinkovi o sreči začenja riimski pesnik Horacij. Svetuje zmernost.

Redaktor: Vlado Motnikar,
prevajalec: Kajetan Gantar,
igralec: Pavle Ravnohrib,
mojster zvoka: Miha Jaramaz,
režiser: Alen Jelen

Leto produkcije: 2014.

Avtor: Ars

V sklepnem 3. delu Glasbene jutranjice nekoliko več pozornosti namenjamo Sibeliusovi scenski glasbi k igri Pelleas in Melisanda dramatika Maurica Maeterlincka in Simfoniji št. 4 v A-duru, 'Italijanski' Felixa Mendelssohna, ki naj bi sodeč po zapisih v svojih pismih želel glasbeno opisati impresije umetnosti, narave in ljudi, s katerimi se je srečeval na potovanju po Italiji. Simfonični deli dopolnjuje še glasba Roberta Schumanna, Marjana Mozeticha in Ildebranda Pizzetija.

Avtor: Mihael Kozjek

V ciklu "Skladatelj tedna" se bomo tokrat posvetili avstrijskemu skladatelju češkega rodu Heinrichu Ignazu Franzu von Bibru. Poslušali bomo zaporedje štiriglasnih instrumentalnih arij, "Sonato št. 3 za violino in basso continuo", prvo sonato iz zbirke "Tam aris, quam aulis servientes" in skladbo "Litanije svetega Jožefa".

Avtor: Domen Marinčič

V današnji oddaji bomo poslušali izbor skladb Kristijana Krajnčana. Bobnar in čelist, tudi režiser in skladatelj – Kristijan Krajnčan se je leta 1986 rodil v glasbeni družini. Violončelo je začel igrati pri petih in bobne pri desetih letih. Po končani Srednji glasbeni šoli na obeh instrumentih se je preselil na Nizozemsko in tam diplomiral iz jazzovskih bobnov na Konservatoriju v Groningenu ter magistriral iz filmske glasbe na Konservatoriju v Amsterdamu. Leta 2016 je Kristijan Krajnčan zasnoval svoj glasbeni alter ego Drumming Cellist. Pod tem imenom je posnel in izdal tri albume ter še enega ob sodelovanju Big Banda RTV Slovenija. Vse instrumente – čelo, bobne, tolkala, vokaliziranje in efekte je odigral sam – z nasnemavanji. Sodobno jazzovsko in komorno ter filmsko glasbo je spojil v glasbene kose, ki pripovedujejo zgodbe.

Avtor: Marko Kumer

Fortunat Bergant (1721-1769) je bil po razlagah nekaterih slikarjev in umetnostnih zgodovinarjev 20. stoletja najbolj slovenski baročni slikar Kranjske 18. stoletja. Najdba njegovih dveh, desetletja izgubljenih slik "Prestar" in "Ptičar" je pred dobrega pol desetletja restavratorski stroki ponudila zahteven izziv, o katerem bo spregovorila mag. Simona Škorja iz restavratorske delavnice Moderne galerije. Zanj je lani skupaj z dvema kolegoma prejela cehovsko priznanje Mirka Šubica Društva restavratorjev Slovenije.

Avtor: Goran Tenze

Skladbi Mantra za komorni godalni in Zaklinjanje za simfonični orkester

V oddaji Ženske v svetu glasbe bomo tokrat odstrli svet orkestralne glasbe skladateljice Nani Forte. Iz kompozicije je diplomirala leta 2005 na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Marku Mihevcu, podiplomski študij je nadaljevala na Visoki šoli za glasbo Carla Marie von Webra in ga leta 2009 končala na Univerzi za umetnosti v Berlinu. Nana Forte se posveča predvsem ustvarjanju zborovske glasbe a cappella in z različnimi glasbili, orkestralni, komorni in solistični instrumentalni glasbi ter ustvarjanju glasbe za gledališče. Najopaznejša dela za orkester Nane Forte so: Genesis za klarinet, harmoniko in orkester, Mantra za godalni orkester in Zaklinjanje za simfonični orkester. V izvedbi Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije bomo poslušali Mantro iz leta 2013, v izvedbi simfoničnega Orkestra Slovenske filharmonije pa Zaklinjanje iz leta 2015. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bo skladateljica Nane Forte predstavila način skladanja in skladateljske postopke ter obe deli za orkester.

Avtor: Tjaša Krajnc

Predstavljajo se letošnji Prešernovi nagrajenci: multidisciplinarna umetnicia Emia Kugler in slikarj Herman Gvardjančič, ki bosta na predvečer kulturnega praznika prejela nagradi za življenjsko delo. Pa nagrajenci Prešernovega sklada: pisatelj in novinar Dušan Jelinčič, skladatelj Drago Ivanuša, pianist Alexander Gadjijev, slikar Nikolaj Beer, filmski režiser in scenarist Matevž Luzar ter Arhitekturni atelje Medprostor – predstavlja ga arhitekt Rok Žnidaršič.

Avtor: Ars

Oddajo namenjamo Papirniškemu pihalnemu orkestru Vevče, natančneje izboru posnetkov z dvodelne kompilacije Naša (z)godba, ki so jo člani orkestra izdali leta 2020 ob 120-letnici delovanja. Papirniški pihalni orkester Vevče sodi med najstarejše in hkrati najvidnejše ljubiteljske tovrstne sestave na Slovenskem. Od lanske jeseni ga vodi Miha Kosec, njegov predhodnik, ki je orkester popeljal in utrdil med najboljšimi v državi, pa je bil Aljoša Deferri, ki je mesto dirigenta zasedal od leta 2006 dalje. Z izdaje Naša (z)godba predvajamo skladbe Musica Viva! Alfreda Reeda, Afrika: slavnost, pesem in obred Roberta W. Smitha in suito Brazilske ptice Keesa Vlaka.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Najprej izpostavljamo razstavo slikarja Boruta Popenka, z najnovejšim ciklom del Odpiranja se predstavlja v mariborski galeriji UGM Studio. V njem ohranja zavezanost geometrijskemu abstraktnemu slikarstvu in velikim monokromnim ploskvam. Predstavljamo tudi knjižne novosti za otroke in mladino, več del je na začetku leta izdala Založba Mladinska knjiga, založba VigeVageKnjige pa je izdala prvo Mango v slovenščini. Po podelitvi letošnjih glasbenih nagrad Grammy smo poklicali kitarista Maka Grgića, ki že deset let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike, letos pa je bil že drugič nominiran za to nagrado v kategoriji za najboljši solo album klasične glasbe.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Maja lani je v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih nastopilo pet flavtistov, in sicer je bil to Kvintet kljunastih flavt v sestavi Eva Majcen, Ana Birsa Krušec, Urban Klančar, Lucija Bačič in Erazem Žgajnar. Flavtisti so se predstavili z raznovrstnim repertoarjem, ki je obsegal tako dela iz renesanse kot tudi iz baroka ter sodobnega datuma nastanka.
Prisluhnite delom Vivaldija, Poša, Scheina, Telemanna in Paula Leenhoutsa.

Avtor: Vesna Volk

Aleš Jelenko: Terra incognita,
Leonora Flis: Enakozvočja,
Katarina Marinčič: Ženska s srebrnim očesom,
Rajko Grlić: Še ne povedane zgodbe

Avtorji recenzij: Miša Gams, Veronika Šoster, Ana Hancock in Simon Popek.

Avtor: Ars

Poslušamo dva pomembna godalna kvarteta iz opusov Lucijana Marije Škerjanca in enega njegovih zadnjih študentov, Maksa Strmčnika.

Avtor: Primož Trdan

»To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko mero posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za detajle. Skozi petero perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Takšna prisotnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, kar v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu...« (Ana Geršak, S knjižnega trga)

Interpret: Branko Jordan

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

Avtor: Alen Jelen

Profesor za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti ter esejist Tomislav Virk je doktoriral s področja literarnih ved. V revije Literatura je leta 1997 objavil esej Naloga literature.

" Toda katera naloga literature kot umetnosti je prava? Zgodovina odgovorov na to vprašanje je seveda zgodovina literature, njenih estetskih premikov in njenega razvoja. Zdi se, da pri tem obstaja neka splošna zakonitost: dobam, ki so izraziteje uveljavljale imaginacijo, subjektivnost in estetsko avtonomijo, sledijo tem nasprotujoče usmeritve, ki zanikajo "esteticizem, larpurlartizem, artistični eskapizem" in od literature terjajo dejavno vključevanje v aktualno družbeno problematiko in zrcaljenje ne-fiktivne, domala dokumentarne, preverljive stvarnosti. Ta nihanja niso vedno odvisna le od estetskih premikov, ampak tudi od družbene konstelacije: uradna ideologija v totalitarnih režimih zahteva ideološko "pravo", bodrilno, »resnično« in »stvarno« literaturo ter pri tem ne zanika le ideološko sporne, ampak (npr. v bivših socialistično-komunističnih državah) tudi takšno, katere princip je absolutna subjektivnost.

Vmesni glasbeni vložki – izbral jih je Mihael Kozjek – so odlomki iz Nokturna – 2. stavka Koncerta za violino in orkester Janija Goloba v izvedbi violinista Primoža Novšaka in Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Marka Kissóczyja. Tonski mojster Maks Pust, bralca Ajda Sokler in Renato Horvat.

Avtor: Andrej Rot

Mendelssohnov violinski koncert v e-molu je tako klasičen kot romantičen v svojem izrazu in nikoli ne preneha navdihovati s svojimi sijočimi harmonijami ter neskončno čarobnostjo svojih tem.
Zadnja, Deveta simfonija Gustava Mahlerja se poslavlja od preteklega glasbenega sveta, hkrati pa se poslavlja od življenja hudo bolnega človeka. Mahler ni nikoli slišal svoje Devete simfonije, ki je njegova naslednika, Arnolda Schönberga in Albana Berga, popolnoma osupnila nad izvirnostjo njenega jezika. Seveda se veličina še zadnjič spogleduje s trivialnim, sedanjost pa omogoča pogled na večnost v finalu, ki išče tolažbo, ko vstopi v dimenzijo in svet, ki ni več naš. To ni več posameznik, ki se izraža, ampak nekaj, kar ga presega s slutnjo, ki je pripadala le velikim ustvarjalcem.
Mendelssohna in Mahlerja bomo poslušali na posnetku koncerta Orkestra Romanske Švice. Tridesetega novembra lani ga je v Viktorijini dvorani v Ženevi vodil dirigent Jonathan Nott, v vlogi solistke pa se je predstavila moldavska violinistka Alexandra Conunova.

Avtor: Polona Kovačič

V igri nastopajo tri ženske: Klara, Marija in dekle, ki mu je prav tako ime Marija. Vsaka zase se oklepajo samote kot edinega pribežališča svojih eksistencialnih stisk. Igra je iz leta 1975 in je ob svojem nastanku pomenila prodor dramskega modernizma v radijski medij pri nas.

Režiser: Dušan Mauser
Dramaturg: Borut Trekman
Tonski mojster: Staš Janež
Avtor izvirne glasbe: Urban Koder

Klara – Majda Potokar
Gospa Marija – Duša Počkaj
Dekle – Milena Zupančič

Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1976.

Avtor: Klemen Markovčič

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Mirana Likar je dobro znano domače pisateljsko ime. Njen roman z naslovom Pripovedovalec je bil pred dvema letoma v ožjem izboru za nagrado kresnik. Njena najnovejša knjiga Ženska hiša, ki je izšla lani, pa je zbirka kratkih zgodb. Z zbirko kratke proze Sobotne zgodbe je leta 2009 avtorica tudi začela svojo pisateljsko pot. Ženska hiša pa združuje devet zgodb, ki izrisujejo življenjske usode protagonistov različnih generacij.

Interpretka Barbara Žefran,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednica oddaje Ana Rozman.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

9. februarja je minilo dve leti, ko se je za vedno poslovil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev 20. stoletja – Chick Corea. V oddaji bomo poslušali njegove skladbe, prirejene ali napisane za veliki orkester. V petek, 17. februarja bo naš jazzovski orkester v Siti Teatru v Ljubljani odigral cel koncert skladb Chicka Coree. Aranžmaje bo napisal Tadej Tomšič, ki bo orkestru tudi dirigiral.

Avtor: Marko Kumer