Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Nedelja, 5.2.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Pesnica Maja Vidmar je s pesmijo Takisodi ustvarila čustveno intenzivno pesem, dramska igralka Vanja Plut pa jo ustrezno interpretira.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

V Katoliški cerkvi na Slovenskem je vse manj duhovnikov in vse starejši so. Narašča pa število stalnih diakonov, posvečenih poročenih mož, ki prevzemajo nekatere naloge duhovnikov v župnijah. V letu 2021 je v Katoliški cerkvi v Sloveniji delovalo 40 stalnih diakonov, pred desetimi leti jih je bilo 21. Eden od stalnih diakonov v škofiji Novo mesto je Miran Candellari, ki je na to pot stopil jeseni lani. Že leta pa skupaj s soprogo vodita Skupnost Emanuel v Sloveniji. Kdo je lahko posvečen v službo stalnega diakona, katere so njegove naloge v Cerkvi in ali nadomesti duhovnika?

Avtor: Nataša Lang

Svečnica je praznik Jezusovega darovanja v templju, redovnice in redovniki hkrati praznujejo dan posvečenega življenja, med drugim tudi z namenom, da bi skupaj slavili čudovita božja dela. Red manjših bratov sv. Frančiška Asiškega pa Boga slavi tudi z glasbo. »Bratje kapucini radi pojemo, saj s tem oznanjamo veselje,« pravijo, "delček tistega veselja, ki ga je živel sv. Frančišek in ga prinašal vsem ljudem, ki jih je srečeval.«

Avtor: Polona Gantar

Iz župnijske cerkve svetega Primoža in Felicijana v Vrhpolju pri Vipavi na peto nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri bodo sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Janez Kržišnik, pojeta pa otroški župnijski zbor ter mešani župnijski zbor, ki ga vodi Ana Kodelja. Na orgle igra Katja Stopar.

Avtor: Milan Kobal

11:00
Poročila

Na otvoritvenem koncertu letošnje sezone se je 5. oktobra lani članom Simfoničnega orkestra BBC-ja pridružil njegov šef dirigent Sakari Oramo za izvedbo programa, ki sta ga sestavljala dva stebra ruskega repertoarja. Boris Giltburg, slavni interpret del Sergeja Rahmaninova, je bil solist v skladateljevem Drugem klavirskem koncertu, morda najbolj priljubljenem izmed vseh klavirskih koncertov.
Tako kot Rahmaninov je tudi Prokofjev zapustil rojstno Rusijo, a ga je v nasprotju s predhodnikom sovjetska oblast zvabila nazaj. Njegov iskrivi balet Pepelka, nastal po njegovi vrnitvi v domovino, je napisan v neposrednem, preglednem slogu, ki ujame čarobni svet pravljice. Vmes je premiera novega dela Vzdihi zvezd francoske skladateljice Sophie Lacaze, ki jo je navdihnilo elektromagnetno valovanje nebesnih teles. Ta nova "zbirka planetov" se začne s skrivnostnimi zvoki Gliese 581c in konča s čudnim žvižganjem Urana.

Avtor: Polona Kovačič

13:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

14:00
Poročila

Pesnik in satirik Ivan Rob je začel objavljati šele nekaj let pred začetkom druge svetovne vojne, februarja 1943 pa je padel kot talec fašističnih oblasti. Napisal je vrsto parodij na sodobno življenje, malomeščanstvo in politično nenačelnost. Njegovo najbolj znano delo pa je travestija Jurčičevega Desetega brata v verzih. Iz nje smo za oddajo Humoreska tega tedna izbrali Uvod, Peto poglavje, ki govori o Krjavlju malo drugače, in Sedmo poglavje s Kvasovim pismom avtorju - Ivanu Robu.

Igralec Zvone Hribar,
režiser Igor Likar,
urednik oddaje Vlado Motnikar.
Oddaja je bila posneta avgusta 1998.

Avtor: Ars

Porpore, Farója, Vivaldija, Schiassija, Schuberta, Bellinija in Mascagnija.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Filharmonični orkester Nizozemskega radia je 23. avgusta lani nastopil v Kraljevi dvorani Concertgebouw v Amsterdamu. Orkester je na koncertu, ki je bil del niza Poletnih koncertov v Concertgebouwu, vodil gostujoči japonski dirigent Kazuki Jamada. Spored so sestavljale uvertura k operi Čarobna piščal Wolfganga Amadeusa Mozarta, Škotska fantazija za violino in orkester Maxa Brucha, v kateri se je kot solistka predstavila komaj 21-letna večkrat nagrajena nizozemska violinistka Noa Wildschut, in velika simfonična suita Šeherezada Nikolaja Rimskega-Korsakova, ki je navdih za to glasbo našel v zbirki orientalskih pripovedk iz 9. stoletja Tisoč in ena noč.

Avtor: Mihael Kozjek

Katoliški duhovnik, pesnik in narodni buditelj Anton Žakelj -Rodoljub Ledinski je bil eden od tistih kulturnih delavcev, ki so se v prvi polovici 19. stoletja borili za razvoj slovenskega jezika in kulture. Zbiral je ljudske pesmi, sam deloval kot književnik in bil iskren domoljub. Ob koncu lanskega leta je Založba Bogataj izdala njegove pesmi, SAZU pa je pripravil zbornik znanstvenik prispevkov o Antonu Žaklju in njegova zbrana dela. Uredila jih je gostja oddaje, literarna zgodovinarka , akademikinja in profesorica ddr. Marija Stanonik.

Avtor: Tomaž Gerden

Od skladateljevega rojstva letos mineva 210 let, od njegove smrti pa 140 let. Wagner sicer z orglami ni imel prav dosti opravka, kljub temu odlomke iz nekaterih njegovih opernih del danes večkrat slišimo tudi na tem inštrumentu. Njegova glasba je namreč že kmalu po svojem nastanku postala zanimiva za orgelske prirejevalce oz. transkriptorje. Eden prvih, ki se je na ta način ukvarjal z njegovo glasbo, je bil Siegfried Karg-Elert, nemški poznoromantični glasbeni ustvarjalec, ki je danes najbolj znan prav po svojih orgelskih delih. Wagnerjeva dela je predvidel za tako imenovane nemške simfonične orgle, njegove priredbe pa so zanimivo nasprotje transkripcijam, ki jih je ustvaril Edwin Henry Lemare. A tudi priredbe tega skoraj pozabljenega angleškega organista in skladatelja si zaslužijo pozornost, še bolj pa morda priredbe Franza Liszta, ki je kot Wagnerjev zet tudi s transkripcijami njegovih del poskrbel za promocijo njegove glasbe.

Avtor: Polona Gantar

Martin Kušej je gledališki in operni režiser, rojen 1961 v Volšperku (Wolfsbergu) v Labotski dolini na avstrijskem Koroškem v slovenski družini. Najprej je študiral germanistiko in šport na univerzi v Gradcu, nato še režijo na tamkajšnji visoki šoli za glasbo in uprizoritvene umetnosti. Kot asistent režije se je v osemdesetih letih kalil v Gradcu in Ljubljani, kamor je prišel tudi z namenom, da se bo naučil slovensko. Takrat je tudi še igral rokomet v prvi avstrijski ligi. V devetdesetih letih se je uveljavil kot eden najprodornejših in najizvirnejših avstrijskih gledališčnikov in režiral v najuglednejših evropskih dramskih in opernih gledališčih. Je prejemnik vrste avstrijskih in nemških nagrad. Leta 2019 je postal direktor dunajskega Burgtheatra, ki v nemškem govornem prostoru velja za osrednjo gledališko hišo. Lani spomladi je pri dunajski založbi Edition a izšla njegova avtobiografsko-esejistična knjiga Za mano belina, v kateri razmišlja o svoji življenjski in poklicni poti ter razgrinja svoje poglede na režijo, gledališče, umetnost in kulturo v našem izzivov polnem času.

Prevajalka Tina Mahkota,
interpret Matej Puc,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonski mojster Urban Gruden,
režiser Klemen Markovčič.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka 2023.

Avtor: Ars

19:50
Poigra

Jože Falout je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana in član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana ter redni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Hornist Jože Falout je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Najprej je igral v ljubljanskem opernem orkestru, nato v simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije. Član orkestra RTV Ljubljana je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 ter med letoma 1983/1984 in 1987/1988. Z orkestrom je igral pod taktirkami Sama Hubada, Stanislava Macure in Antona Nanute ter gostujočih tujih dirigentov, dvakrat je z njim gostoval na koncertnih turnejah po Združenih državah Amerike in v različnih evropskih državah. Falout je bil tudi ustanovni član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, v katerem je igral od ustanovitve leta 1958 do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil med letoma 1962 in 1982 tudi redni član vodilnega slovenskega sestava za sodobno glasbo v 20. stoletju: Ansambla Slavko Osterc. Kot pedagog je bil dolgoletni redni, danes zaslužni, profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: za svoje solistične umetniške dosežke leta 1964, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, ter Betettovo nagrado leta 1988. Jožeta Falouta bomo predstavili kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika v izvajanju skladb Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija, Richarda Straussa, Mauricea Ravela, Jacquesa Iberta, Primoža Ramovša, Uroša Kreka in drugih skladateljev. V oddaji poslušajte tudi daljši pogovor s hornistom Jožetom Faloutom.

Avtor: Tjaša Krajnc

22:00
Poročila

Jana Putrle Srdić, ena najbolj prepoznavnih slovenskih pesnic srednje generacije, se po štirih knjigah poezije tokrat podpisuje pod romaneskni prvenec. V poetičnem, a dogajalno zelo razgibanem in skoraj filmsko izpisanem romanu odpira razne teme, pri čemer v opisovanju medsebojnih odnosov, bližine, a tudi razdalj med bitji pokaže razumevanje teh razmerij.

Avtorica scenarija in urednica oddaje Tina Kozin,
interpretka Barbara Žefran,
režiser Klemen Markovčič,
bralca Lidija Hartman in Renato Horvat,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonski mojster Urban Gruden.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

V današnji oddaji bomo spoznali njegovo simfonično pesnitev z naslovom Dies Irae (Sodni dan), ki jo je navdihnila tematika smrti, ki se je intenzivno prepletala tako v njegovih likovnih delih kakor glasbi. Za motive v pesnitvi naj bi skladatelj navdih našel v delu švicarskega simbolističnega slikarja Arnolda Böcklina Otok mrtvih, na katerega je naletel med študijem v Lepzigu. Simbolični motiv ga je tako navdihnil, da je naslikal delo, ki ga je naslovil Spokojnost.

Avtor: Katja Ogrin

Pesnica Anja Zag Golob je pozornost bralcev in kritiške javnosti vzbudila že s svojim knjižnim prvencem, pesniško zbirko V roki, ki je izšla leta 2010. Za svoji naslednji zbirki, Vesa v zgibi in Didaskalije k dihanju, pa je leta 2014 in 2016 prejela prestižno Jenkovo nagrado. Izbrali smo tri daljše pesmi iz Didaskalij k dihanju.

Interpretka Mojca Funkl,
režiser Jože Valentič,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
urednica oddaje Tina Kozin,
tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar.
Produkcija 2016.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 04.02.2023 17:25:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt