Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Če se ozremo v zgodovino, je bila klasična glasba namenjena beli eliti, izobražencem in premožnim, ki so si izvajalska telesa ali pa vstopnice za koncerte lahko privoščili. Danes je sicer klasična glasba dostopna bolj ali manj vsem, še vedno pa glasba temnopoltih skladateljev redko zaide na koncertne sporede. V prvem delu Jutranjice se bomo prebujali ob glasbi Josepha Bologna, Ludwiga van Beethovna in Samuela Coleridgea Taylorja.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Za življenja je Florence Price spletla številna prijateljstva z velikani ameriške umetniške scene, kot sta bila na primer pesnik Langston Hughes in kontraaltistka Marian Anderson, ki so pripomogli k njenemu uspehu v glasbenem svetu. V skladateljičinem bogatem opusu najdemo približno 300 del, mnoga so odkrili šele leta po njeni smrti. V njih se pogosto čuti vpliv afroameriške cerkvene glasbe, in čeprav je Florence Price študirala evropsko klasično tradicijo, iz njene glasbe veje predvsem ameriški idiom, ki razkriva njene južnjaške korenine.

Avtor: Tina Ogrin

Pesnik Gregor Kraljić čaka na objavo svoje prve pesniške zbirke z naslovom Novi zakon. V Liričnem utrinku lahko za pokušino slišite njegovo pesem Svoboda (v interpretaciji Branka Jordana).

Avtor: Ars

V zadnjem delu oddaje, ki jo namenjamo glasbi temnopoltih skladateljev, bomo predvajali glasbo Undine Smith Moore, Williama Granta Stilla, Margaret Bonds, Julie Perry, Georgea Walkerja in Juliusa Eastmana.

Avtor: Tina Ogrin

Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

Avtor: Tina Ogrin

Odprimo vrata glasbeni umetnosti in znanosti je bil naslov mednarodnega simpozija, ki je novembra lani potekal na ljubljanski Akademiji za glasbo. Na njem so različni strokovnjaki predstavili, kako se lahko umetniško raziskovanje različnih glasbenih smeri povezuje z znanstvenim raziskovanjem na področju glasbene pedagogike in z njo povezanih znanstvenih disciplin. Ob tej priložnosti je dogodek pa tudi svojo umetniško pot.predstavila prodekanja za znanstveno in umetniško raziskovalno dejavnost na Akademiji za glasbo, akademska glasbenica flavtistka in profesorica flavte Karolina Šantl Zupan.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Franz Schubert, zadnji med klasiki in prvi med romantiki, je ustvaril več kot kot 600 samospevov, pisal pa je tudi opere ter zborovsko, klavirsko, komorno, sakralno in simfonično glasbo. A prav samospev je na novo osmislil in ga povzdignil na nesluteno umetniško raven. V interpretaciji tenorista in pianista Aca Biščevića predstavljamo pet skladateljevih samospevov: Deklica in smrt, Slavcu, Pevčeva jutranja pesem, Zaljubljenec in Ljubimec v vseh podobah. Ob obletnici skladateljevega rojstva sledi še njegov priljubljeni Klavirski kvintet v A - duru, D. 667, imenovan tudi Postrv.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Osrednja Slovenija se ponaša z velikim mokriščem na stičišču alpskega in dinarskega sveta, z Ljubljanskim barjem. Tu je bilo živahno rastlinsko in živalsko življenje že v pradavnini, v bakreni dobi pa so obrobje tedaj še jezera naselili koliščarji.

Avtor: Ivan Merljak

Zala Dobovšek, dramaturginja in teatrologinja, znana tudi po svojem preciznem kritičnem pisanju, se je v času svojega doktorskega študija ukvarjala s temo vojne in gledališča. Svojo disertacijo je preoblikovala v knjigo, ki jo je lansko leto izdala pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega. V knjigi Gledališče in vojna je avtorica raziskala gledališko produkcijo, ki je nastajala v obleganem Sarajevu, ter obravnavala predstave Oliverja Frljića, ki je travmo vojne tematiziral v obdobju, ko je ta že minila. Zala Dobovšek je poleg zgodovinske analize v svojo raziskavo vstopila tudi s teoretskega vidika. V oddaji Oder lahko prisluhnete njenemu razumevanju političnosti gledališča in njegovimi estetsko etičnimi razsežnostmi.

Foto: MGL

Avtor: Ana Lorger

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Če bi hoteli na prste ene roke našteti najboljše big bande v zgodovini evropskega jazza, bi se tu zagotovo znašel Kenny Clarke/Francy Boland Big Band

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Po večjem delu Slovenije in v Trstu poteka osmi Kavč festival. Umetnost pripelje na domove in v prostore, ki običajno ne gostijo tovrstnih dogodkov – od etna do jazza, od performensov do lutkovnih predstav. Skupaj bo zavzel 150 nekonvencionalnih prizorišč v večjih mestih in tudi na podeželju. V ljubljanski galeriji Osmo/za pa nas čaka ideja o spomeniku za prihodnost. Spomeniki so navadno obeležja preteklosti, a ne nujno: Andy Gracie je umetnik z idejo, kako bi za čas čez skoraj tri milijarde let, ko bo na zemlji temperatura 147 stopinj Celzija in naj bi izumrlo poslednje življenje, pustil sled, še več, spomenik. Ta koncept nas čaka v ljubljanski galeriji Osmo/za. In še v Benetke gremo, na razstavo o karikaturi v Italiji.

Avtor: Žiga Bratoš

Filharmonični orkester Francoskega radia je za odprtje koncertne sezone 16. septembra lani v Parizu na program uvrstil simfonično pesnitev Tako je govoril Zaratustra, prolog cikla simfoničnih pesnitev Richarda Straussa. Na sporedu je bila tudi Fauréjeva glasba za dramo Kaligula Alexandra Dumasa, v vlogi solista pa je nastopil pianist Daniil Trifonov, ki je poustvaril osupljiv koncert za klavir in orkester Masona Batesa.

Avtor: Polona Kovačič

Zdi se, da ne bomo imeli več strahu pred omejevalnimi pravili pravopisa, vprašanje pa je, ali se ne bomo ustrašili svobode v jezikovnem odločanju. Sodobni pravopisi naj bi težili k prožnosti v normi, ponujali naj bi čim več izbir, informacij in opisov, hkrati pa bi morali biti po meri tudi tistim, ki ne želijo razmišljati o jeziku in si želijo jasnih norm. Ali bo to uspelo tudi osmemu slovenskemu pravopisu, ki šele nastaja? V pogovoru bomo osvetlili poglavji, ki sta v javni razpravi, in sicer poglavje Glasoslovni oris in pravila za prevzemanje iz prvih desetih tujih jezikov (albanščine, estonščine, finščine, francoščine, italijanščine, madžarščine, poljščine, slovaščine, španščine in turščine), ki so zbrana v poglavju O prevzemanju iz posameznih jezikov.

Avtor: Aleksander Čobec

Skupaj s Severnonemškim figuralnim zborom vas vabimo k poslušanju del Maxa Regerja.
To bodo:
Osem duhovnih spevov op. 138
in na začetku Trije šestglasni zbori op. 39.

Avtor: Brigita Rovšek

»... To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko mero posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za detajle. Skozi petero perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Takšna prisotnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, kar v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu...« (Ana Geršak, S knjižnega trga)

Interpret: Branko Jordan

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

Avtor: Alen Jelen

V prejšnji oddaji smo slišali 1. dejanje muzikala Kamelot in zdaj je čas, da se prepustimo še drugemu. V Kamelotu je napeto, potem ko je Artur okoli sebe zbral viteze okrogle mize, je v svojo in ženino bližino spustil tudi Lancelota, ki je nesmrtno zaljubljen v kraljico, a kraljica, ki do Lancelota ni brezčutna, ostaja zvesta kralju. V drugo dejanje nas vpelje prihod Mordereda, Arturjevega nezakonskega sina, ki želi onečastiti očeta in prevzeti krono. Za pomoč se zanaša na svojo teto, ki je čarodejka in namerava neke noči v gozdu v past ujeti Arturja. Medtem ko Arturja ni, Lancelot obišče kraljico v njenih sobanah. Kraljica se zlomi in mu pove, kako zelo ga ljubi. V sobo vdre Mordred s še nekaterimi vitezi okrogle mize, obtoži Lancelota izdaje in ga odpelje v zapor. Lancelotu uspe pobegniti iz zapora, kraljico pa obsodijo na sežig na grmadi. Seveda jo Lancelot reši in odpelje s seboj v Francijo.

Avtor: Aleksander Golja

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Antigona, drama, ki že od antičnih časov zastavlja vprašanje o nasprotju med temeljnimi in državnimi zakoni, o etiki in pravu, je vedno aktualna. Pred šestimi desetletji je tragedijo o času po bratomorni vojni na novo interpretiral dramatik Dominik Smole in še poudaril posameznikovo osamljenost v boju proti sistemu, nasprotje med oportunizmom in vztrajanjem. Tako kot Sofoklejeva je tudi Smoletova Antigona letos predvidena za maturitetno branje.

Avtorica scenarija Mateja Gomboc,
režiser Alen Jelen,
igralci Kristijan Guček, Patrizia Jurinčič Finžgar, Jure Kopušar, Gorazd Jakomini in Matija Rupel,
bralca Mateja Perpar in Ivan Lotrič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
fonetičarka Mateja Juričan,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje Vlado Motnikar.
Produkcija 2020.

Avtor: Ars

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin