Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 30.1.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Prvi del uokvirjata klavirski deli Johna Fielda in Josepha Haydna, vmes pa se zvrsti še baročna glasba Carla Friedricha Christiana Fascha, Heinricha Ignaza Franza Bibra in Georga Friedricha Händla.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na sporedu so Mozartova uvertura k operi Cosi fan tutte, Variacije na izvirno temo za klavirski trio v Es-duru, op. 44 Ludwiga van Beethovna in Brittnova Glasbena matineja suita za orkester po Rossiniju št. 2, op. 24, vse v izvedbah domačih glasbenih izvajalcev.

Vabljeni k poslušanju nežne ljubezenske pesmi s prvim verzom Tvoja koža ima vonj.

Interpret je Klemen Kovačič.
Produkcija leta 2023.

Kot osrednje delo ob koncu Glasbene jutranjice predstavljamo in predvajamo leta 2006 nastali Koncert za harmoniko in orkester, imenovan 'Orfej in Evridika' Kaje Draksler. Izvajalci so harmonikar Janez Dovč, Orkester Slovenske filharmonije in dirigent Arvid Engegård. Na sporedu je tudi glasba Gioacchina Rossinija, Edwarda Elgarja, Philipa Glassa, Gabriela Fauréja, Arva Pärta in Pierra Philippa Bauzina.

10:00
Poročila

V tednu, ki je pred nami, se bomo v nizu oddaj Skladatelj tedna pobliže spoznali z življenjem in delom francoskega skladatelja, pianista, organista in dirigenta Camilla Saint-Saënsa.

11:00
Poročila

Bil je pobudnik dveh pomembnih zasedb – Akademskega plesnega orkestra in zasedbe Ad Hoc, ki ji je dirigiral in začrtal umetniško pot. France Kapus je pronicljiv džezovski mislec in soustvarjalec džezovskega dogajanja v Sloveniji vse od konca druge svetovne vojne do danes. Kapus je imel tudi pomembno vlogo pri ustanovitvi džezovskega šolanja na srednji stopnji. Z ustanovitvijo zasebnega zavoda je bil tudi v šolstvu predhodnik danes tako opevane zasebne pobude. Pozneje je džezovski oddelek posvojila državna srednja glasbena in baletna šola. France Kapus je bil tudi duša in srce Društva glasbenikov Slovenije in Jazzovskega društva. Še vedno neutrudno in z velikim zanimanjem spremlja in spodbuja mlade slovenske džezovske glasbenike in jim pomaga pri uveljavljanju.

12:00
Poročila
13:00
Poročila

V obliki predstavitev raziskovalnih oddelkov, laboratorijev ali odsekov, reportaž z biologi s terena ter pogovorov s posamičnimi naravoslovci poskušamo izpolnjevati poslanstvo na področju "popularizacije znanosti".

Skladbe Nane Forte: Križemkraž, Libera me, To See a World in a Grain of Sand/Videti svet v zrnu peska in Večer

Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo skladateljici Nani Forte. Iz kompozicije je diplomirala leta 2005 na akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Marku Mihevcu, podiplomski študij je nadaljevala na visoki šoli za glasbo Carla Marie von Webra in ga leta 2009 končala na Univerzi za umetnosti v Berlinu. Nana Forte se posveča predvsem ustvarjanju zborovske glasbe a cappella in z različnimi glasbili, komorne in solistične instrumentalne glasbe, scenske glasbe in glasbe za gledališče, pa tudi orkestralne glasbe. Že v srednji šoli je dosegla prve skladateljske uspehe, med drugim tretjo nagrado na natečaju Zveze kulturnih organizacij Slovenije za mladinsko zborovsko skladbo leta 1997 in drugo nagrado na mednarodnem natečaju za zborovsko skladbo, ki ga je razpisal akademski pevski zbor Toneta Tomšiča univerze v Ljubljani za priredbo ljudske pesmi za zbor leta 1999. Slovenski komorni zbor, APZ Toneta Tomšiča in ženska vokalna skupina Čarnice bodo izvedli izbor najopaznejših zborovskih skladb Nane Forte: Križemkraž na verze Kajetana Koviča, Libera me, To See a World in a Grain of Sand/Videti svet v zrnu peska na verze angleškega romantičnega pesnika Williama Blaka in Večer na besedilo Otona Župančiča. V oddaji glasbene urednice Tjaše Krajnc boste slišali tudi pogovor s skladateljico Nano Forte.

14:00
Poročila

Konec lanskega leta, natančneje, 30. decembra 2022, je minilo sto let od formalne ustanovitve Sovjetske zveze. Ta socialistična veledržava je v marsičem zaznamovala 20. stoletje. V njej je bilo do leta 1991 petnajst sovjetskih socialističnih republik, ki so z razpadom omenjenega leta postale neodvisne države. Za obstoja Sovjetske zveze se je v državi zgodilo tudi marsikaj slabega zaradi represivnega vodenja Josifa Visarijonoviča Stalina. O vzrokih za nastanek prve socialistične države na svetu, o njenem delovanju in o Stalinovem vzponu na oblast razmišljata gosta v oddaji Branko Soban in Miha Lampreht.

Orkester Slovenske vojske se vztrajno bliža tretjemu desetletju svojega obstoja in kakor nabira leta svojega delovanja, tako se veča tudi arhiv izvrstnih posnetkov z njegovih koncertov. Tako boste tokrat lahko slišali izbor teh pod vodstvom Andreje Šolar.
Najprej bomo predvajali dva posnetka z njegovega Božično-novoletnega koncerta z 12. decembra 2014, ko je v dvorani Marjana Kozine z njim nastopila Nuša Derenda in zapela dve klasični slovenski popevki – Robežnikove »Mlade oči« in Sepetovo »Ko gre tvoja pot« – preostanek oddaje pa bo po večini namenjen priredbam glasbe Astorja Piazzolle; slišali boste »Oblivion« v predelavi Stevena Verhaerta in »Libertango« v predelavi Gašperja Kržmanca. V glasbi Astorja Piazzolle se bodo izkazali še izvrstni solisti improvizatorji Orkestra Slovenske vojske, Jaka Janežič na tenorskem saksofonu, Aleš Ogrin ob klavirju, Gašper Križmanc na kitari, Klemen Krajc na kontrabasu in Miha Recelj pri bobnih.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Svet kulture

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Poslušamo koncert cikla Mladi virtuozi, na katerem je marca leta 2022 nastopila citrarka Tadja Krajnc. Predstavila se je z deli Weissa, Bacha, Bornefelda, Günwalda in Granadosa.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Blaža Arniča danes uvrščamo med najpomembnejše glasbene ustvarjalce simfonične glasbe na Slovenskem. V oddaji Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti boste lahko slišali dve njegovi orkestrski deli – glasbeno ilustrativno simfonično pesnitev Ples čarovnic, ki temelji na ljudski pravljici iz skladateljevega domačega kraja pod Raduho, in Pastoralno simfonično pesnitev za violončelo in orkester, v kateri je Arnič obujal spomine na pastirske čase iz otroških let, preživetih v neokrnjeni naravii.

»...To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za podrobnosti. Iz petih perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja zadnja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Taka navzočnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, to pa v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavlja odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu ...« (Ana Geršak, S knjižnega trga)

Interpret je Branko Jordan.

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija uredništva igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija oktobra 2022.

Salman Rushdie je pisatelj in esejist z britansko-indijskimi koreninami. V njegovih delih se prepletata magični realizem in zgodovinska fikcija. Najpomembnejše teme, ki jih zajame, so politika, postkolonializem, migracije in nemiri med zahodnimi in vzhodnimi civilizacijami. Njegov esej V obrambo romana v prevodu Igorja Bratoža je bil objavljen v reviji Literatura leta 1998.

"Ali ni pravzaprav brez pomena, od kod prihajajo veliki romani – pomirjajoče je že to, da sploh prihajajo. Kakšen je sploščen planet, na katerem prebiva dobri Profesor, ob njem v središču izčrpani Rimljani, z obrobja pa prežijo nanje strašljivo nadarjeni Hotentoti in antropofagi? Zemljevid v glavi profesorja Steinerja je imperialistični zemljevid, vendar evropskih imperijev ni nikjer več. Polovica stoletja, s katerega literarno produkcijo Steiner in Naipaul dokazujeta zaton romana, je tudi prvega pol stoletja postkolonialne dobe. Kaj ni preprosto to, da nastaja novi roman – postkolonialni roman, razsrediščeni, transnacionalni, medjezikovni, medkulturni roman – in da v tem novem svetovnem redu oziroma neredu lahko najdemo boljšo razlago za zdravje sodobnega romana od Steinerjevega nekoliko pokroviteljskega heglovskega stališča, ki razlog za ustvarjalnost v 'oddaljenem krogu' vidi v tem, da so to območja, "ki so na zgodnejši stopnji buržoazne kulture oziroma sploh v zgodnejši, surovi, bolj problematični obliki?"

Vmesni glasbeni vložki, izbral jih je Mihael Kozjek, so odlomki iz skladbe Black Earth Fazila Saya v avtorjevi izvedbi. Tonski mojster je Maks Pust, bralca Eva Longyka Marušič in Bernard Stramič.

Snape Maltings je umetniški kompleks na bregovih reke Alde v vasici Snape v Suffolku v Angliji. Najbolj znan je po svoji koncertni dvorani, ki je eno glavnih prizorišč vsakoletnega Aldeburškega festivala. 18. junija lani je v okviru tega festivala nastopil Simfonični orkester mesta Birmingham. Dirigiral je francoski dirigent Ludovic Morlot v navdušujočem programu Benjamina Brittna in Anne Thorvaldsdóttir, ki se jima je pri Šostakovičevem 1. violinskem koncertu pridružila solistka, violinistka Patricija Kopačinska.

22:00
Poročila

Radijska igra je nastala po izboru besedil iz prve Cankarjeve zbirke črtic Vinjete in je dobila naslov po eni izmed vinjet. Ob njej so v igro vključene še vinjete Človek, Iz literarnih krogov in Zjutraj. Igro pa posvečamo nedavno umrlemu Borutu Trekmanu, dramaturgu skoraj šeststo radijskih iger in nekaj let uredniku uredništva. Na radiu je poleg tega še režiral skoraj petdeset in prevedel skoraj sto radijskih iger. Veličastna zapuščina je ključno zaznamovala dolgo obdobje slovenske radiofonije, uveljavljal jo je v mednarodnem prostoru in približal svetovno klasično dramsko in sodobno radijsko literaturo slovenskim poslušalcem.

Prirejevalec: Pavel Lužan
Režiser: Dušan Mauser
Dramaturg: Borut Trekman
Tonski mojster: Staš Janež
Avtor izvirne glasbe: Darijan Božič

Pripovedovalec - Jurij Souček
Damijan in prvi glas - Vladimir Jurc
Kristina in tretji glas - Majda Grbac
Ana in četrti glas - Jožica Avbelj
Makarij in drugi glas - Niko Goršič

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1976.

22:45
Divertimento

Glasbena medigra.

Ghayath Almadhoun je palestinski pesnik, rojen leta 1979 v Damasku. Leta 2008 je imigriral na Švedsko, zdaj živi v Berlinu in Stockholmu. Objavil je štiri pesniške zbirke. Na Švedskem je prejel nagrado Klasa de Vyldersa za priseljene pisatelje. S švedsko pesnico Marie Silkeberg je leta 2014 objavil zbirko Do Damaska, z nizozemsko pesnico Anne Vegter pa je leta 2017 izdal pesniško zbirko jaz tu ti tam. Istega leta je angleški izbor njegove poezije izšel v ZDA.
Amadhounove pesmi so bile prevedene v več kot dvajset jezikov in doživele velik uspeh. Leta 2012 je gostoval tudi v Sloveniji.
Almadhoun skuša zgodovino in sedanjost palestinskega naroda preplesti z lastno edinstveno izkušnjo, pri čemer je celo sredi topov in šrapnelov njegovo oko usmerjeno k čudežu, k preseganju osame lastne bolečine. Kaveh Akbar, iransko-ameriški pesnik in predavatelj je o njegovi poeziji povedal: "Mnogo pesnikov skuša prečkati prepad med izkušnjo tragedije in zmožnostjo, da bi njeno razsežnost posredoval drugemu. A malokdo je to naredil s tolikšnim zamahom, s tako nezadržno strastjo in formalno preciznostjo kot Ghayath Almadhoun v knjigi Adrenalin".

Prevod Andrej Peric.
Urednica oddaje Staša Grahek.
Leto nastanka 2023.

Vibrafon se je naučil igrati sam, razvil je virtuozno tehniko igranja s štirimi paličicami ter z njimi ustvarja kompleksna sozvočja. Pozneje je študiral na bostonskem glasbenem kolidžu Berklee in se tja čez desetletja vrnil kot profesor tolkal in improvizacije. Pred kratkim se je umaknil iz aktivnega glasbenega življenja.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt