Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Petkovo prvo uro na programu Ars običajno obeležimo obletnice življenjskih mejtnikov velikih imen glasbene zgodovine. Danes se bomo spomnili skladateljev de Arriage, Gnattalija in Mozarta, klarinetista Jacka Brymerja in flavtista Emmanuela Pahuda.
JUAN CRISÓSTOMO DE ARRIAGA: UVERTURA V D-DURU OP. 20
RADAMÉS GNATTALI: SONATA ZA KITARO IN VIOLONČELO
WOLFGANG AMADEUS MOZART: KONCERT ZA KLARINET IN ORKESTER V A-DURU, K. 622
FRANCIS POULENC: UN JOUEUR DE FLUTE BERCE LAE RUINES

Avtor: Vesna Volk

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Leta 2005 je generalna skupščina Združenih narodov 27. januar razglasila za Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.
En od skladateljev, ki so umrli v Auschwitzu je bil tudi češki skladatelj Pavel Haas.
PAVEL HAAS: SUITA ZA OBOO IN KLAVIR, OP. 17
UBALD VRABEC: SUITE PER ORCHESTRA D'ARCHI

Avtor: Vesna Volk

Ameriška pesnica Anne Sexton se je rodila leta 1928 v državi Massachusetts v Združenih državah. V 60. in 70. letih prejšnjega stoletja je pisala izpovedne pesmi, v katerih je spregovorila o nekaterih dotlej tabuiziranih temah, kot so depresija, samomor, ženska seksualnost in splav. Leta 1967 je za pesniško zbirko Živeti ali umreti dobila Pulitzerjevo nagrado.

Prevajalka Tina Poglajen,
interpretka Saša Mihelčič.

Avtor: Ars

Najdaljši del Glasbene jutranjice posvečamo francoskemu skladatelju Eduardu Laloju. 27. 1. 2023 mineva 200 let od njegovega rojstva. Poleg Španske simfonije poslušamo še skladbe skladateljev, ki so bili kakorkoli povezani z njim.
ERWIN SCHULHOFF: GODALNI SEKSTET
HECTOR BERLIOZ / F. LIGNER: teme iz opere BENVENUTO CELLINI
PABLO DE SARASATE: CARMEN FANTAZIJA, OP. 25 (RAZLIČICA ZA VIOLINO IN KLAVIR)
ÉDOUARD LALO: ŠPANSKA SIMFONIJA ZA VIOLINO IN ORKESTER V D-MOLU, OP. 21
CHARLES FRANCOIS GOUNOD: PETITE SYMPHONIE, ZA PIHALA

Avtor: Vesna Volk

V zadnji, peti oddaji bomo predvajali najpomembnejši deli iz Sibeliusovega zadnjega ustvarjalnega obdobja, ki sega od začetka prve svetovne vojne leta 1914 do leta 1926, ko se je dokončno umaknil v mirno okolje svojega doma, vile Ainole, in tam do konca življenja po večini revidiral stare partiture. Le redko je zaradi hudih finančnih težav, ki jih je še povečala visoka inflacija, napisal kakšno manjše, predvsem klavirsko delo.

Avtor: Mihael Kozjek

NAPOVED
Preiskava belgijskega tožilstva o korupciji, s katero naj bi si Katar, pa tudi Maroko, kupovala vpliv v Evropskem parlamentu, je temeljito pretresla evropske ustanove. Evropski poslanci so po odstavitvi Grkinje Eve Kaili, ki je v središču škandala, izvolili novega podpredsednika parlamenta, za druga dva evropska poslanca, ki sta vpletena v afero, imenovano Katargate, pa so sprožili postopek za odvzem poslanske imunitete. Domnevni vodja korupcijske mreže, nekdanji evropski poslanec iz Italije Antonio Panzeri, je medtem v zameno za milejšo kazen pristal na sodelovanje z belgijskim tožilstvom. Evropski poslanci so se zavzeli za vrsto ukrepov, ki bi med drugim izboljšali preglednost poslanskih stikov z lobisti. Številni se sprašujejo, zakaj šele zdaj, predvsem pa, kaj še bo razkrila afera. Je šlo za nekaj gnilih jabolk ali samo za vrh ledene gore?

Avtor: Mojca Širok

Otroško opero Janko in Metka je napisal slovenski skladatelj Janez Osredkar, eden najbolj uveljavljenih glasbenih teoretikov pri nas, avtor učbenikov s področja glasbene teorije in dolgoletni profesor na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Izvedbo dela je pred dobrimi dvajsetimi leti pripravil skladatelj in dirigent Tomaž Habe s solisti in otroškim pevskim zborom Osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Predstavljamo skladateljico mlajše generacije, Uršulo Jašovec, ki deluje tudi na mnogih drugih glasbeno-ustvarjalnih področjih. Je dirigentka, poustvarjalka in glasbena pedagoginja, trenutno poučuje glasbeno teorijo na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. V preteklosti je pisala veliko zborovske in komorne glasbe, v zadnjem času pa je nastal njen drugi otroški balet z naslovom Biserni zaliv, ki se loteva okoljske problematike, pa glasba za dve gledališki predstavi, mini opera v francoščini ter več skladb za otroške in mladinske zbore. Pripravlja tudi glasbeno pravljico za otroke z naslovom Kako je osliček premagal strah. Uršula Jašovec v svoja dela pogosto vpeljuje aktualne in družbenokritične teme ter z glasbo »premišljuje« dogodke, ki so se jo osebno dotaknili. Več o tem bo povedala sama. V oddaji bo zvenelo pet njenih del: odlomek iz predstave Blaznost igre, skladba Asha, No! za komorni ansambel in elektroniko, odlomek iz dela Nič na kvadrat za tubo in klavir, Vdih oceana za moški zbor ter Fenghuang (v slovenščini Feniks) – skladba za solo tenorsko in altovsko kljunasto flavto.

Avtor: Katarina Radaljac

Pred mikrofon smo povabili Carlo Simón, režiserko z berlinskim zlatim medvedom nagrajenega filma Alcarras, ki po uspešni festivalski poti prihaja na naš kinospored. Film, ki je postavljen v majhno vas v osrčju Katalonije, kjer gojijo breskve, ostro politično kritiko uravnoteži z nežno opazovano družinsko dramo, so zapisali pri reviji Variety. Predstavljamo, katere projekte bo Slovenski filmski center podprl v prihodnjem letu in ocenjujemo grenko-sladko komedijo o moškem prijateljstvu na irskem otoku, film Duše otoka Martina McDonagha, ki je za filmom Vsepovsod naenkrat prejel največ nominacij za letošnje oskarje. Obiskali pa smo tudi Slovensko kinoteko - tam je eden najvznemirljivejših domačih ustvarjalcev, Tomaž Grom, predstavil svoj novi film Ne misli, da bo kdaj mimo, njegova filmska poetika pa je neločljivo povezana z glasbeno - z glasbeno spremljavo ob filmu v živo.

Avtor: Tina Poglajen

Ob dnevu spomina na holokavst bomo v oddaji o filmski glasbi predstavili glasbo k filmu Deček v črtasti pižami izpod peresa Jamesa Hornerja. Gre za pretresljivo, sicer izmišljeno dramo, katere namen pa je še kako realen in tudi - ali morda še bolj - današnjemu svetu nujno potreben: gledalcu prikazati izjemen, neponovljiv pogled na strahote, s katerimi predsodki, sovraštvo in nasilje med vojno ožigosajo nedolžne ljudi, zlasti otroke. Skladatelju je bila zgodba tako všeč, da je moral lobirati, da so ga sploh angažirali.

Avtor: Katja Ogrin

Že desetletja sodi v sam vrh kontrabasistov na svetovni jazzovski sceni. Skupaj s soprogo, pianistko Eliane Elias je Marc Johnson dobitnik dveh nagrad Grammy, kot koproducent plošč Made in Brazil in Dance of Time.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Molitev za Jasenovac, knjiga Branka Šömna, je izšla pri založbi ZRC SAZU prav ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. V šestih kratkih zgodbah je opisal različne skupine ljudi, ki so umrli v peklenski grozi ustaškega koncentracijskega taborišča. Ob 130. obletnici rojstva pisatelja in zdravnika Danila Lokarja pa v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini pripravljajo vrsto srečanj s poznavalci življenja in dela te znamenite ajdovske osebnosti. Pa še o 3. koncertu letošnjega filharmoničnega abonmaja Vokalno-instrumentalni program, ki bo hkrati tudi sklepno dejanje 8. Filharmoničnega festivala baročne glasbe. Zbor in člani Orkestra Slovenske filharmonije bodo nastopili pod vodstvom ugledne norveške dirigentke Grete Pedersen, spored pa je v celoti namenjen glasbi Johanna Sebastiana Bacha.

Avtor: Žiga Bratoš

Ljudje v okolje spuščamo pestro paleto najrazličnejših snovi, med katerimi so mnoge zelo obstojne in tudi škodljive. To velja tudi za številne zdravilne učinkovine, kozmetična sredstva, pesticide in še marsikaj drugega. Kronična izpostavljenost mešanici najrazličnejših onesnaževal pa ima močan vpliv tako na najrazličnejše organizme kot tudi na človeka. Zoisova nagrajenka prof. dr. Ester Heath z Odseka za znanosti o okolju Instituta “Jožef Stefan” in vodja Skupine za organsko analizo že vrsto let raziskuje, kako krožijo v okolju t. i. novodobna organska onesnaževala in kakšen je njihov vpliv. Kaj torej o naših navadah povejo odpadne vode, kaj v njih ostaja najdlje časa in kaj lahko glede tega storimo?

Avtor: Nina Slaček

Danes bomo slišali štiri posnetke, ki so nastali na koncertu 3. aprila lani v hotelu Schweierhof v Luzernu. Tam sta se predstavili znana zasedba Festival Strings Lucerne ter Steinwayeva koncertna nagrajenka – pianistka Claire Huangci.
Sedanji člani zasedbe Festival Strings Lucerne so: violinist Daniel Dods, violist Dominic Fischer in violončelist Alexander Kionke. Kar zadeva zgodovino omenjenega ansambla, moramo omeniti, da je to eden najpogosteje gostujočih švicarskih komornih orkestrov, ki je bil desetletja tesno povezan z Glasbeno šolo v Luzernu in je bil dolga leta tudi "rezidenčni ansambel". Poleg te zasedbe bomo pri drugi, tretji in četrti skladbi slišali tudi ameriško pianistko Claire Huangci, ki je leta 2018 postala zmagovalka Tekmovanja Geza Ande.

Avtor: Alma Kužel

Marko Jakše in Mitja Ficko sta brez najmanjšega dvoma samosvoja slikarja, ki ustvarjata še kako prepoznavne podobe in svetove. V minulih letih sta večkrat sodelovala. Razstavo njunih skupnih del z naslovom Z neba v nebo so v ljubljanski Mestni galeriji odprli 30. novembra lani. V Likovnih odmevih Mitja Ficko, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Mestni galeriji, predstavlja razstavo in njuno sodelovanje. Skupna razstava Marka Jakšeta in Mitje Ficka je v Mestni galeriji v Ljubljani na ogled do 12. februarja. Nikar je ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

»To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko mero posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za detajle. Skozi petero perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Takšna prisotnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, kar v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu« (Ana Geršak, S knjižnega trga).

Interpret: Branko Jordan

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

Avtor: Alen Jelen

Bach ! "Moral bi se imenovati Morje , ne Potok!", je o svojem stanovskem kolegu dejal Ludwig van Beethoven. Polovica glasbenih stvaritev Johanna Sebastiana se je izgubila: s partiturami velikega mojstra so kurili peči, mesarji pa vanje zavijali meso – kot pravijo anekdote. A druga, ohranjena polovica, še vedno predstavlja ogromen glasbeni opus, opus, v katerem so tudi moteti. Zbor in člani Orkestra Slovenske filharmonije ter Grete Pedersen se bodo posvetili petim motetom, dodali pa jim bodo še mojstrov Brandenburški koncert št. 5 v D-duru. Solisti bodo violinistka Ana Dolžan, flavtist Matej Grahek in Tomaž Sevšek za čembalom.

Avtor: Brigita Rovšek

Dobrodošli ob spremljanju koncerta Brahmsove glasbe.
Na avgustovskem posnetku iz cerkve sv. Mihaela v Hamburgu zvenijo Pesem usode, Rapsodija za alt in žalostinka Nänie v izvedbi Flensburškega Bachovega zbora, Hamburškega simfoničnega zbora, Baročnega orkestra Elbipolis, solistov in dirigenta Matthiasa Janza.

Avtor: Brigita Rovšek

Pesnik Zlatko Kraljić je leta 2017 pri KUD Apokalipsa objavil večjezično pesniško zbirko (v slovenščini, poljščini in angleščini) z naslovom Achtung Auschwitz. Kot je v uvodni besedi zapisala dr. Magdalena Dyras, je v njegovem primeru vedenje o travmatični preteklosti in izkušnjah žrtev rodila silno empatijo in željo, da bi skrbno rekonstruiral tuje trpljenje, skoraj do občutka fizične bolečine. V Literarnem nokturnu ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta lahko slišimo nekaj Kraljićevih pesmi.

Avtor literarnega dela Zlatko Kraljić,
režiserka Špela Kravogel,
interpret Primož Pirnat,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
mojster zvoka Urban Gruden,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Rodil se je pred osemdesetimi leti – 17. januarja leta 1943 v Houstonu v Texasu, Najprej je vneto prepeval v lokalnem cerkvenem zboru, veselje do petja pa obdržal vse do današnjih dni, saj vodi tudi študentski zbor, v katerem je pel tudi naš Peter Ugrin med študijskim izpopolnjevanjem v Združenih državah Amerike. Billy Harper je sprva igral predvsem pod vplivom Johna Coltranea, z leti pa je izmojstril svoj prepoznaven energičen, a tudi izjemno melodičen slog igranja. Korenine vleče iz mladostnega sprejemanja bluesovske in gospelovske glasbe. Žal se ni uspel širše uveljaviti, izjemno pa ga cenijo glasbeni kolegi in njegovi učenci.

Avtor: Marko Kumer