Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 26.1.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Rabindranath Tagore je bil bengalski pesnik, filozof in vsestranski umetnik. Za drobno zbirko pesmi z naslovom Gitanjali, Žrtveni spevi ali Darovanke v slovenskem prevodu je prejel Nobelovo nagrado za književnost. Ta zbirka ga je na zahodu uveljavila kot mistični glas stare indijske duše, ki hrepeni po zlitju z Bogom. Pesem z naslovom Moje želje.

Prevajalec Alojz Gradnik.
Interpretacija Milan Štefe.
Posneto 2014.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Za Viktorja Parmo je bilo slovenstvo pravzaprav odločitev, kajti njegov oče je prihajal iz Slavonije, mati pa je bila Italijanka. Med letoma 1876 in 1881 je na Dunaju vzporedno študiral pravo in kompozicijo in kot je znano, je bil njegov profesor Anton Bruckner, čigar vpliv pa v Parmovem glasbenem slogu iščemo zaman, saj se je po umetniškem temperamentu razlikoval od svojega učitelja. Parmov ideal je bila predvsem lepa melodija, težišče izraza spevna, velikokrat učinkovita in tehnično zahtevno zasnovana vokalna linija, vzor pa italijanska romantična opera, kar pa nikakor ne pomeni, da je bil samo posnemovalec; njegovemu opernemu slogu bi lahko prej pripisali oznako panslovanskosti.

10:00
Poročila

Smo v prvem desetletju dvajsetega stoletja. Finska še vedno doživlja hudo rusko represijo, zaradi katere je dnevno časopisje močno cenzurirano, politični nemiri v Helsinkih pa so vedno hujši. Sibelius se je že leta 1903 pred vsem tem umaknil v svojo vilo Ajnolo na podeželju. Tam je pridno skladal in v tistem obdobju ustvaril nekaj svojih najpomembnejših del, med njimi simfonični pesnitvi ''Hči Pohjole',' ki smo jo slišali v prejšnji oddaji, ter »Nočna ježa in sončni vzhod op. 55« - to bomo poslušali tokrat.

11:00
Poročila

Izpostavljamo drugi abonmajski koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki je v dvorani Ondine Otta Klasinc SNG Maribor nastopil pod vodstvom italijanskega dirigenta Daria Macellarija, kot solist se je v Koncertu za violončelo, novem delu Janija Goloba, predstavil Gorazd Strlič. Nadaljujemo Narodnem domu Celje, kjer je v sklopu glasbenega abonmaja Hiše kulture Celje gostoval orkester Camerata Sinfonica Austria, ki ga vodi Davorin Mori. Osvetlili bomo tudi uspeh novega opernega dela z naslovom Razcvet slovenskega skladatelja Vita Žuraja na nemških tleh, predstavili nastopa violinista Gala Juvana in klarinetistke Nine Pavšek v ciklu Zvoku mladih ter koncert Nemškega narodnega simfoničnega orkestra v Slovenski filharmoniji, prav ob koncu pa bomo nekaj minut namenili še hornistu Sebastijanu Budi, ki je postal član enega najuglednejših nemških orkestrov – Nürnberških simfonikov.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Pogovori z domačimi in tujimi ustvarjalci s področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

14:00
Poročila

Rahmaninov je bil eden zadnjih velikih pianistov-skladateljev v dolgi tradiciji, ki sega vse do Mozarta, Beethovna, Liszta in Brahmsa in drugih. Vedno je trdil, da mora »skladateljeva glasba izražati deželo njegovega rojstva, njegove ljubezenske zadeve, vero, knjige, ki so vplivale nanj, in slike, ki jih ima rad ... Moja glasba je produkt mojega temperamenta ...« V umetniškem samoljubju je pogosto doživljal veliko duhovno bolečino, pogosto brez posebnega razloga. Toda njegovo hrepenenje brez hrepenenja je treba obravnavati kot filozofsko melanholijo in ne kot bolezen. Zelo malo ljudi ga je videlo in slišalo smejati se, celo nasmehnil se je le redko. Čeprav resen, je razkril tudi zdrav cinizem in hudomušen humor.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Izpostavljamo razstavo Mankice Kranjec z naslovom Spregledane, ki so jo v ponedeljek odprli v galeriji Fotografija v Ljubljani. Razstava v ospredje postavlja deset žensk, ki so v času epidemije opravljale poklice, ki so pogosto spregledani in premalo cenjeni. Fotografinja in vizualna ustvarjalka njihovim zgodbam daje glas in jih postavlja na piedestal. Prikaže jih v različnih življenjskih vlogah in kot pravi, so po njenem mnenju prav one junakinje epidemije. V oddaji predstavljamo še novo dvojezično knjigo pesmi Marija Čuka z naslovom Vse gube ljubezni. Nastala je v našem italijanskem in avstrijskem zamejstvu, v sodelovanju založbe Mladika iz Trsta in Mohorjeve založbe v Celovcu. V njej so v prvem delu pesmi, izbrane iz Čukove knjige Ko na jeziku kopni sneg iz leta 2014, v drugem pa nove, še neobjavljene pesmi.

Med letošnjimi prejemniki Študentskih Prešernovih nagrad Akademije za glasbo je tudi dirigentka Ana Erčulj, ki je nagrado prejela za izvedbo magistrskega koncerta z Orkestrom Slovenske filharmonije. V oddaji bomo poslušali odlomke nastopov različnih zasedb, s katerimi je glasbenica sodelovala, sama pa bo povedala kako se je odločila za študij dirigiranja in kaj najraje izvaja.

Študija z naslovom Podobe nestrinjanja in s podnaslovom Politični grafiti in street art postsocialistične tranzicije ni prva monografija o sodobni urbani vizualni kulturi na Slovenskem, je pa zagotovo zelo temeljito in sistematično delo. Monografijo je napisal kulturolog dr. Mitja Velikonja, ki ga (to pove v intervjuju z Markom Goljo) privlačijo robovi. Grafiti (in street art) zagotovo sodijo v takšno robno subkulturo. Mnogi grafiti nastanejo čez noč in hitro izginejo, mnogi mimoidoči jih niti ne opazijo, toda zagotovo so samosvoj medij, ki omogoča njihovim ustvarjalcem sugestivno in izzivalno izražanje političnih stališč. Več o monografiji (objavljeni pri Mladinski knjigi), njeni metodologiji in pomembnejših ugotovitvah pove dr. Mitja Velikonja v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Na vrsti je dvanajsti in zadnji del cikla o klavirski glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. V njem že vseskozi sledimo nemškemu čembalistu, pianistu in specialistu za staro glasbo Siegbertu Rampeju. Ta je Mozartovo glasbo posnel na ustreznih zgodovinskih glasbilih – čembalu, klavirju in klavikordu. Poleg naštetih bomo danes slišali tudi izvirni tangentni klavir iz druge polovice 18. stoletja. Mnogo skladb, ki smo jih dotlej poslušali le na klavirju, je Rampe predstavil v povsem drugačni luči. Poleg znanih klavirskih sonat, variacij in drugih skladb je kot prvi posnel tudi vse zgodnejše sonate, skladbe iz notne knjižice za Mozartovo sestro Nannerl in tako imenovanega Londonskega zvezka, pa tudi menuete, nemške plese in baletno glasbo v izvirnih klavirskih različicah.

»To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko mero posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za podrobnosti. Skozi pet perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Takšna prisotnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, kar v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu« (Ana Geršak, S knjižnega trga).

Interpret: Branko Jordan

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

Poslušamo pevce iz Dravograda in okoliških naselij: Ojstrice, Velke in Svetega Duha, pa tudi iz Slovenj Gradca, kot so radijski ekipi z urednico Jasno Vidakovič na čelu zapeli leta 1989. Pevci in pevke so zapeli pretežno starejše pripovedne pesmi, ki obujajo spomin na stare čase in nekdanji način življenja - ne le na Koroškem, ampak pri nas nasploh.

Na Festivalu Tartini 2022 sta nastopila komorni Orkester Lorenzo da Ponte in violinist Fabio Biondi pod vodstvom Roberta Zarpellona, francoski violinist Matthieu Camilleri pa je izvedel solistični recital.

V prvem delu Komornega studia se bo predstavil violinist Matthieu Camilleri, ki se je po študiju na konservatoriju v Aix-en-Provence in na Scholi Cantorum Basiliensis izpopolnjeval na Conservatoire National Supérieur de Musique v Parizu. Med študijem pri organistu Rudolfu Lutzu se je specializiral za zgodovinsko improvizacijo, magisterij je opravil leta 2008. Maja 2018 je pri založbi EnPhases izšel njegov glasbeni album za solo violino Senti lo mare na temo Tartinijevih sonat, ki združuje solistične skladbe in improvizacije. Na solističnem recitalu v Križnem hodniku minoritskega samostana v Piranu je izvedel izbor Tartinijevih solističnih sonat in improvizacij na teme Tartinijevih skladb. V drugem delu Komornega studia bomo predstavili posnetke iz Minoritskega samostana v Piranu, kjer je nastopil Komorni orkester Lorenzo Da Ponte združuje najboljše glasbenike srednjeevropskega prostora, ki prihajajo ansambla Concentus Musicus, Dunajskih filharmonikov, züriške opere, simfoničnega orkestra iz Budimpešte ter iz drugih vrhunskih ansamblov. Orkester s sedežem v Asoli je specializiran za baročni in klasični repertoar, izvaja pa tudi z izvirnimi in sodobnimi instrumenti. Glasbeniki si prizadevajo negovati vezi med italijansko kulturo in glasbo ter Evropo. Do leta 2016 je bil enajst let umetniški vodja za baročno glasbo pri Simfoničnem orkestru iz Stavangerja. Kot solist bo nastopil violinist Fabio Biondi, ki je leta 1989 ustanovil ansambel Europa Galante, danes vodilni italijanski ansambel za staro glasbo. Violinist Biondi je spoštovan kot izjemen virtuoz, ki nastopa po vsem svetu, med drugim v dvoranah Carnegie, Wigmore, Auditorio Nacional de Música Madrid in Cité de la Musique. Glasbenike je vodil umetniški vodja Roberto Zarpellon, ki izvaja dela iz baročnega, klasičnega, romantičnega in sodobnega repertoarja in dirigira po vsej Italiji in po svetu. Na koncertu so izvedli dela Antonia Vivaldija, Giuseppeja Tartinija, Johanna Adolfa Hasseja in Pietra Nardini.

22:00
Poročila
22:50
Divertimento

Glasbena medigra

V nocojšnji oddaiki Glasbe 20. stoletja bomo spoznali skladatelja, ki je po večini ustvarjal glasbo za mehanični klavir. To je Conlon Nancarrow, ki se je rodil leta 1912. Združene države Amerike ga uvrščajo med najbolj inovativne skladatelje dvajsetega stoletja, čepav je bil vse do osemdesetih let sorazmerno neznano ime v svetu glasbe.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt