Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 25.1.2023

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznovrstnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na sporedu glasba Williama Brada in Williama Byrda.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Haydn je Simfonijo št. 104 v D - duru napisal leta 1795, maja istega leta je bila pod njegovim vodstvom tudi premierno izvedena v londonskem Kraljevem gledališču. Tokrat poslušamo izvedbo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa.

Tenkočutnega pesnika Rainerja Mario Rilkeja ni treba posebej predstavljati. Njegove Devinske elegije so ena najbolj znanih in pogosto prevajanih pesniških zbirk. Navdihoval se je pri filozofiji Schopenhauerja in Nietzscheja, kar je v njegovih pesmih vidno v intenzivnih opisih narave in notranjega doživljanja posameznika. Pesem z naslovom Ljubezenska interpretira dramski igralec Igor Samobor. Prevod Kajetan Kovič.

Na sporedu glasba Albana Berga, Andreja Makorja, Johannesa Brahmsa in Edvarda Griega.

Michel Camilo: Spain (Corea)
Dee Dee Bridgewater: Come Sunday (Ellington)
Pat Metheny: Opening (Metheny)
Peter Herbolzheimer: Festive Minor (Mulligan)
Patti Austin: How High The Moon (Morgan)
Milt Jackson: O, Lady Be Good (Gershwin)
Wayne Shorter: Bachianas Brasileiras No.5 (Heitor Villa-Lobos)
Herbie Hancock: Summertime (Gershwin)
Mel Torme: Just One of Those Things (Porter)
Gregory Porter: Liquid Spirit (Porter)

10:00
Poročila

Oddaja zaznamuje jutra na programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.

11:00
Poročila

V središču naše tokratne pozornosti bo večmedijska knjiga in knjiga namiznica S|PREHOD. Medtem ko je prva oznaka pri nas že sorazmerno domača, druga to ni. Kaj torej je knjiga namiznica? Je knjiga namiznica tudi vedno večmedijska knjiga? In kdo je avtor prve ali druge: so to vsi tisti, ki sodelujejo pri njenem nastajanju, je morda to nosilec ideje o njeni zasnovi in nastanku, je med ustvarjalci, ki jo podpisujejo, kakšna hierarhična razlika ali so vsi njeni enakovredni tvorci? O tem torej ob knjigi S|PREHOD s Kristino Kočan, pesnico in prevajalko, ki je v to delo prelila veliko svoje ustvarjalnosti.
Leto produkcije: 2022.

11:45
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

12:00
Poročila

Poslušajte skladbe Marcela Tournierja, Alberta Roussella, Bohuslava Martinůja, Jacquesa Iberta, Franka Martina in Primoža Ramovša.

V Arsovih spominčicah poslušajte skladbe s flavtistom Cvetom Kobalom, ki je bil član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v sezoni 1986/1987, nato v letih 1989/1990 in 1990/1991 ter flavtist solist orkestra od 1992/1993 do 1998/1999. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za glasbo in se nato izpopolnjeval v Kanadi, Franciji, Švici ter v Združenih državah. Kot solist je koncertiral s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z Orkestrom Slovenske filharmonije, orkestrom Giuseppe Tartini v Trstu, Zagrebško filharmonijo in z drugimi orkestri v sosednjih državah. Na solističnih recitalih in kot član komornih zasedb je nastopal v Sloveniji in tujini ter prvič izvedel številne skladbe slovenskih skladateljev. V izvedbi flavtista Cveta Kobala bomo predstavili dela z orkestrom in v komornih zasedbah: Dva romantična preludija Marcela Tournierja, ciklično skladbo Igralci na flavto Alberta Roussella, Sonato za flavto in klavir Bohuslava Martinůja, Entracte Jacquesa Iberta, Balado za flavto, klavir in godalni orkester Franka Martina in Tri pastoralčke za flavto in harfo Primoža Ramovša. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 26. januarja, ob 5.05.

13:00
Poročila

Poetična kratka radijska igra je zvočni mozaik izbranih Zlobčevih pesmi.

Režiserka in prirejevalka: Elza Rituper
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Mirko Marinšek

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1992

Nova oddaja o kulturno-umetnostni vzgoji Grafoskop skozi pogovore, reportaže, pa tudi kratke dokumentarce v širokih kotih in povečavah zrcali premisleke o kulturno-umetnostni vzgoji. Ciljno poslušalstvo je strokovna pedagoška in širša zainteresirana javnost. Namen oddaje pa je osvetliti polje in poglobiti razmisleke o tovrstni vzgoji, ki je pri nas še premalo v zavesti. Program Ars je za to nedvomno pravo torišče.

Gostja prve oddaje je sociologinja in filozofinjo dr. Renata Salecl. V pogovoru s Klemnom Markovčičem razpirata premisleke o sodobnem kontekstu vzgoje, kulture pa tudi umetnosti.

Urednik oddaje: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Urban Gruden
Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina

Produkcija Uredništva za kulturo, januar 2023

14:00
Poročila

Zakaj se je ruski predsednik Vladimir Putin odločil napasti Ukrajino? Gre Kremlju za povečanje državnega ozemlja, pridobitev rodovitne obdelovalne zemlje ter bogatih naravnih virov? Je vse skupaj del širše igre moči in razdelitve vplivnih ozemelj med Rusijo in Zahodom? Ali pa so posredi tudi čisto drugačne kalkulacije in Rusija v lastnih očeh resnično ne more obstajati, če ne obvladuje ozemlja, ki ga šteje za svojo zgodovinsko zibko? To so samo nekatera od ugibanj, ki se pojavljajo, odkar je pred manj kot letom dni v naši neposredni bližini izbruhnila vojna med dvema slovanskim narodoma.
Če je odgovor na ta vprašanja nedvomno pomemben za razumevanje konflikta v Ukrajini, pa nas - če pogledamo nekoliko širše - različnost vseh teh razlag opominja predvsem, kako različni so pravzaprav pogledi na to, kaj sploh odločilno kroji mednarodno politiko. Ali živimo v svetu, kjer si vsaka država skuša - pač glede na svoje gospodarske in vojaške zmožnosti - priboriti čim večji vpliv in moč in torej delovanje držav poganjajo zgolj razmeroma jasno izmerljivi in materialni interesi? Ali pa je stvar vendarle bolj zapletena in moramo, da bi razumeli mednarodne odnose, razumeti tudi identiteto vsake države, njeno zgodovino, njen specifičen pogled na svet, na samo sebe in druge?
Prav to so nekatera od vprašanj, s katerimi se ukvarja monografija z naslovom Družbena teorija mednarodne politike ameriškega politologa Alexandra Wendta, ki je nedavno izšla pri založbi ljubljanske Fakultete za družbene vede, o njih pa se bomo pogovarjali tudi v tokratnih Glasovih svetov, ko pred mikrofonom gostimo dva predavatelja na katedri za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede v Ljubljani, ki sta Wendtovemu delu pripisala spremno besedo, dr. Ano Bojinović Fenko in dr. Marka Lovca. Oddajo je pripravila Alja Zore.

15:00
Divertimento

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Tokrat predstavljamo prevod novega risoromana z naslovom Peršmanova domačija, ki govori o enem zadnjih nacističnih zločinov na avstrijskem Koroškem – zgodil se je 25. aprila '45. Pogovor o zgodbi preživele Ane Marije Sadovnik, koroških partizanih in spominjanju so pripravili v Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU. Napovedujemo nov podkast o kulturno-umetnostni vzgoji – Grafoskop, ki bo domoval na Arsu, in tretji koncert Komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor.

Izpostavljamo drugi abonmajski koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki je v dvorani Ondine Otta Klasinc SNG Maribor nastopil pod vodstvom italijanskega dirigenta Daria Macellarija, kot solist se je v Koncertu za violončelo, novem delu Janija Goloba, predstavil Gorazd Strlič. Nadaljujemo Narodnem domu Celje, kjer je v sklopu glasbenega abonmaja Hiše kulture Celje gostoval orkester Camerata Sinfonica Austria, ki ga vodi Davorin Mori. Osvetlili bomo tudi uspeh novega opernega dela z naslovom Razcvet slovenskega skladatelja Vita Žuraja na nemških tleh, predstavili nastopa violinista Gala Juvana in klarinetistke Nine Pavšek v ciklu Zvoku mladih ter koncert Nemškega narodnega simfoničnega orkestra v Slovenski filharmoniji, prav ob koncu pa bomo nekaj minut namenili še hornistu Sebastijanu Budi, ki je postal član enega najuglednejših nemških orkestrov – Nürnberških simfonikov.

Spomini, ki jih po zapiskih skladatelja Pavla Mihelčiča bere Igor Velše, vsebujejo nocoj avtorjev ciklus enajstih klavirskih skladb in Variacije na rokokojsko temo Petra Iljića Čajkovskega.

»To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko mero posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za detajle. Skozi petero perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Takšna prisotnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, kar v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu.« (Ana Geršak, S knjižnega trga)

Interpret: Branko Jordan

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

Ob oddaji Srce šansona bomo današnji večer preživeli s Catherine Sauvage, francosko igralko in pevko, ki je s svojim glasom mamila ušesa v sredini 20. stoletja.

Ob pogovoru s skladateljem Matejem Boninom poslušamo njegovi deli Gimnastika ne/smisla II in Shimmer.

22:00
Poročila

V oddaji prisluhnemo novim muzikam iz Avstralije na razpotju svobodne improvizacije in kompozicije v delu klarinetistke Avive Endean z njene nove solistične plošče in v sodelovanju s kolegi improvizatorji Jimom Denleyem, Adamom Gottliebom in Victorio Stolz v okoljsko naravnanem projektu In The Weather. Obenem poslušamo že četrto skupno ploščo tria improvizatork The Great Waitress.

Petindvajsetega januarja pred 160 leti se je v Spodnjem Tarčmunu rodil duhovnik, pisatelj, tudi skladatelj, jezikoslovec, amaterski slikar in fotograf Ivan Trinko Zamejski. Trinko se je močno zavzemal za slovenski jezik, zaradi njegove vloge narodnega buditelja Beneških Slovencev so ga poimenovali tudi "oče Beneških Slovencev". Zanimivo, vse njegovo šolanje je potekalo v italijanskem jeziku, rednega pouka slovenščine ni imel prav na nobeni šolski stopnji, knjižne slovenščine se je učil sam ob branju leposlovja. Njegovi književni začetki so bili v znamenju lirike, pesmi je pisal od leta 1880, pozneje ga je Simon Gregorčič spodbudil k objavi in izdal je svojo prvo in edino pesniško zbirko Poezije. Sprejem zbirke je bil zadržan, kar je Trinka odvrnilo od nadaljnjega pisanja poezije. V prozi, črticah in pripovedkah je Trinko pogosto črpal iz narodnostne problematike. Leta 1929 je izdal zbirko otroških črtic z naslovom Naši paglavci, ki vsebuje "devet črtic in slik iz beneškoslovenskega pogorja", med njimi – Zgodbe o gnezdih.

Interpret Zvone Hribar,
režiser Gregor Tozon,
glasbena oprema Marko Stopar,
mojster zvoka Staš Janež,
redaktorja Andrej Rot, Maja Žvokelj.
Leto nastanka 2014.

Posnetek koncerta norveške zasedbe z avstrijskega Saalfeleden jazz festivala

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt