Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Konec meseca januarja, ki je pregovorno precej turoben mesec, si bomo privoščili malce svetlobe. Predstavljamo verze francoskega pesnika Paula Verlaina, ki je poudarjal zvočno stran svoje poezije in posegal po impresionistični tehniki drobnih detajlov. Pesem Zahajajoča sonca je iz njegovega mladostniškega pesniškega prvenca Saturnijske pesmi iz leta 1866. Pesem je prevedel Boris A. Novak, interpretira pa jo dramski igralec Brane Grubar.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Sibelius je aprila leta 1892 z izvedbo monumentalnega »Kullerva, op. 7« dosegel velik uspeh, ljudje so ga vzeli za svojega in ga skoraj častili. »Kullervo« je pri Fincih namreč okrepil nacionalno zavest in povečal odpor do tujega, še posebno do vsega, kar je bilo kakor koli povezano s takratnim ruskim zatiranjem. Junija istega leta se je poročil z Ajno Jarnefelt, hčerko vojaškega generala Alexandra Jarnefelta iz ene najvplivnejših finskih družin. Skupaj sta si zgradila hišo na idiličnem kraju ob jezeru Tuusula v okrožju Jarvenpaa in imela kar šest hčera. V letu 1892, ki je bilo za Sibeliusa zares uspešno, je poleg »Kullerva« na pobudo prijatelja in dirigenta Roberta Kajanusa napisal še simfonično pesnitev »Saga – Pravljica, op. 9«, delo, polno mladostniške energije, ki ga je deset let pozeje nekoliko popravil. Gre za karakterno skladbo, v kateri nam Sibelius pričara atmosfero Finske, značaj njenih ljudi, ponosno finsko zgodovino in veličastno pokrajino. Naslov 'Saga' v prevodu iz švedščine, ki je bila vse življenje Sibeliusov materni jezik, pomeni 'Pravljico' in namiguje tudi na programsko ozadje glasbenega dela. Čeprav se nam tudi ob poslušanju dela ves čas zdi, da je navzoča konkretna glasbena zgodba, pa skladatelj sam nikoli ni izdal nobenega zunajglasbenega vzgiba. Skladba velja za eno izmed Sibeliusovih boljših del zgodnjega obdobja in prepriča predvsem z zanj značilnim skandinavskim glasbenim idiomom, kjer pomembnejšo vlogo v glasbi prevzema temnejša zvočna barva pihal in trobil..

Avtor: Mihael Kozjek

Tolkalec Simon Klavžar je po študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Borisu Šurbku študiral na Visoki šoli za glasbo v Münchnu pri profesorju dr. Petru Sadlu, enem najuspešnejših tolkalcev na svetu, potem pa se je v izvajanju nove glasbe izpopolnjeval na mednarodni akademiji za sodobno glasbo Ensemble Modern v Frankfurtu. Je profesor tolkal in komorne glasbe na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter docent na ljubljanski Akademiji za glasbo. Ob pedagoškem delu se intenzivno posveča predvsem komorni glasbi in redno sodeluje z ansambli Ensemble Modern iz Frankfurta, Sonemus v Sarajevu, Neofonia v Ljubljani. Klavžarjeva najpomembnejša dejavnost poleg poučevanja je njegov tolkalni duo Drumartica, v katerem igra od leta 2006 s tolkalcem Jožetom Bogolinom, igra pa tudi v duu OL-SK s saksofonistom Oskarjem Laznikom.

Avtor: Tjaša Krajnc

Na sporedu glasba Samuela Barberja: Sonata za violončelo in klavir, op. 6; Adagio za godala, op. 11 in Koncert za violino in orkester, op. 14.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Partizanski pesnik Karel Destovnik Kajuh je kot mlad pesnik že pred vojno pisal lirične čustvene pesmi in poleg njih tudi take s socialno vsebino. Bil je vodja kulturniške skupine 14. divizije in je med drugim napisal tudi njeno himno. Njegove vsebinsko bogate pesmi so radi uglasbili mnogi slovenski skladatelji, tudi povojne generacije. Kajuha v glasbi nam v oddaji razkriva muzikolog dr. Fran Križnar, pisec monografije o njem (ponovitev).

Avtor: Ivan Merljak

Predstavljamo trenutno domače gledališko dogajanje, izpostavljamo tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas.

Avtor: Ars

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Že pri 15-ih letih je prvi v zgodovini uporabil dva bas bobna. Velikan med jazzovskimi bobnarji je igral z največjimi, med njimi so bili Count Basie, Duke Ellington. Sarah Vaughan, Benny Goodman, Tommy Dorsey in Blue Mitchell.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

4. novembra lani je v avditoriju Parco della Musica v Rimu nastopil Orkester svete Cecilije pod vodstvom sira Antonia Pappana. V vlogi solistke je nastopila italijanska pianistka Beatrice Rana, ki je preteklo nedeljo dopolnila 30 let.
Izvedla je Koncert za klavir in orkester v a-molu Clare Schumann, orkester pa je poustvaril še dve simfoniji: št. 2 v C-duru Roberta Schumanna in Simfonijo št. 8 v h-molu, »Nedokončano«, Franza Schuberta.

Avtor: Polona Kovačič

Tolmačenje na Mednarodnem kazenskem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu velja za eno izmed najzahtevnejših ne le jezikovno, ampak tudi psihološko. Priče so opisovale okrutna dejanja, obtoženci so žalili sodišče, eden izmed njih pa je pred sodniki storil celo samomor. Uporabljali so različna bosanska narečja in turcizme, zato se je včasih zgodilo, da noben tolmač ni poznal pravega pomena besede. O intenzivni izkušnji tolmačenja v Haagu se bomo pogovarjali z Milojko Popović, ki ji je Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije ob letošnji petdesetletnici podelilo častno članstvo. V pogovoru nam bo predstavila tudi sodelovanje na škotskem sodišču na Nizozemskem, ki se je ukvarjalo z zadevo Lockerbie. V strmoglavljenju potniškega letala v tej škotski vasi je leta 1988 umrlo vseh 259 oseb v letalu in 11 vaščanov. Za vzrok nesreče so sumili, da je na letalu eksplodirala bomba.

Avtor: Aleksander Čobec

Krstno izvedbo uglasbitve Magnificata Johanna Sebastiana Bacha bi lahko slišali pred natanko 300 leti: leta1723 v cerkvi sv. Tomaža v Leipzigu – seveda, če bi bili tam.
Približno deset let pozneje je mojster kompozicijo predelal, jo prestavil v D-dur in se znebil dodanih štirih pesmi: táko poslušamo še danes.

Predvajamo jo na posnetku zbora Collegium vocale in ansambla La Chapelle Royale,
sopranistk Agnes Mellon in Barbare Schlick,
altista Gerarda Lesna,
tenorista Howarda Crooka
in basista Petra Kooya.
Dirigent je Philippe Herreweghe.

Avtor: Brigita Rovšek

»... To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko mero posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za detajle. Skozi petero perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Takšna prisotnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, kar v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu...« (Ana Geršak, S knjižnega trga)

Interpret: Branko Jordan

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

Avtor: Alen Jelen

V današnji in prihodnji oddaji bomo v družbi muzikala Kamelot, za katerega je Alan Jay Lerner napisal scenarij in besedila, Frederick Loewe pa glasbo. Preden vas le-tej prepustimo, še nekaj besed o sami vsebini 1. dejanja muzikala, ki se začne s prihodom Guinevere v Kamelot. Prišla je, da bi se poročila z Arturjem, in na dvoru jo seveda sprejmejo odprtih rok. Arturja, ki je tako sramežljiv kot tudi živčen, ni na dvoru, skriva se v bližnjem gozdu, kjer se sprašuje, kaj si o njem mislijo njegovi podložniki. Tudi Guinevera se nekako izmuzne z dvora in odkoraka v gorzd. Negotova je glede svoje prihodnosti. Tako zamišljena naleti na Arturja, za katerega še ne ve, da bo postal njen mož. Potem ko ji Artur pove vse o življenju v Kamelotu, ji pove tudi, kdo v resnici je. Ker sta oba očarana drug nad drugim, sta seveda zadovoljna, da bosta postala mož in žena.

Avtor: Aleksander Golja

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Newyorška pesniška šola je segala v obdobje od konca štiridesetih do konca šestdesetih let dvajsetega stoletja. Najpomembneje pri njej pa je to, da ni šlo za neko šolo, v kateri bi pesniki kogar koli poučevali, temveč za skupino pesniških prijateljev, ki so se družili in kdaj pa kdaj kaj skupaj ustvarili. To je bila, kot je nekje zapisal ameriški pesnik in literarni kritik David Lehman, zgodba o zadnji avtentični avantgardi znotraj ameriške pesniške tradicije. Osrednje ime te šole je Frank O'Hara (1926–1966), še danes popularen in vpliven pesnik, ki je pisal osebne pesmi o New Yorku, prijateljih, umetnosti ali, kot se je slikovito izrazil urednik njegovih zbranih pesmi Donald Allen, da je Frank O'Hara svoje pesmi dojemal kot zapis svojega življenja. Pozornost namenjamo njemu in še nekaterim drugim predstavnikom te šole, kot so James Schuyler, John Ashbery, Barbara Guest in Kenneth Koch, ter spoznavamo umetniško ozračje tistega časa.

Avtor oddaje Tone Škrjanec,
prevajalec Tone Škrjanec,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2023.

Avtor: Ars

Voynichov rokopis je en večjih misterijev evropske pisane besede - gre za besedilo, ki so ga strokovnjaki uspešno datirali na začetek 15. stoletja, vsebina pa buri duhove že pol tisočletja; napisan je namreč v še danes neznani pisavi. Hanspeter Kyburz, švicarski skladatelj, mu je konec devetdesetih posvetil skladbo za soliste, zbor in ansambel. Poslušali bomo še njegov koncert za orkester z naslovom Parts.

Avtor: Lovrenc Rogelj

Chamfort (1741–1794), s polnim imenom Sébastien-Roch Nicolas de Chamfort, je bil najprej francoski aristokrat in pozneje sopotnik revolucije, predvsem pa je bil revolucionaren aristokrat duha in je s svojimi maksimami in mislimi ustvaril zakladnico lucidnih opažanj in ugotovitev o vseh stanovih, svetu in življenju. Njegove misli in maksime (nekaj jih objavljamo v Nokturnu) so izšle v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi. Poslovenil jih je Primož Vitez, tudi avtor spremne besede.

Avtor prevoda Primož Vitez,
režiserka Špela Kravogel,
interpret Primož Pirnat,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin