Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznovrstnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na sporedu:

1. John Dowland: Semper Dowland semper dolens – pavana
Izv: Hepserion XX

2. Georg Friedrich Händel: Concerto grosso v G-duru, op. 3, št. 3
Izv: ansambel Combattimento Consort Amsterdam
Dir: Jan Willem de Vriend

3. Johann Sebastian Bach: Pastorala v štirih delih, BWV590
Izv: Angela Tomanič – orgle

4. Antonio Lotti: Sonata v F-duru
Izv: ansambel Zefiro

5. Jan Dismas Zelenka: Uvertura-suita za 7 koncertantov v F-duru
Izv: ansambel Collegium 1704

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Brigita Rovšek

Na sporedu uvertura k Mozartovi operi La Clemenza di Tito in Pihalni kvintet št. 2 v Es-duru, op. 145 Franza Lachnerja.

Avtor: Mihael Kozjek

Angleški pesnik William Cowper je bil eden najznamenitejših pesnikov svojega časa. Bil je prvi, ki je v pesništvo 18. stoletja vnašal opise vsakdanjega življenja in prizore s podeželja. Šolal se je na univerzi v Westminstru in si sprva želel postati pravnik. Trpel je za hudo obliko depresije, ki se je menjavala z obdobji neprištevnosti. Nekaj časa je preživel v ustanovi za duševno bolne, kjer je svojo bolečino prelival v pesmi. Pesem z naslovom Stihi, napisani v času neprištevnosti interpretira dramski igralec Željko Hrs. Prevod Marjan Strojan.

Avtor: Ars

Obsežni Klavirski kvintet v g-molu, op. 30 Aleksandra Tanejeva in Simfonija št. 1 v D-duru Charlesa Gounoda sta osrednji deli sklepa Glasbene jutranjice, med katerima smo za predvajanje izbrali še glasbo Schuberta, Stravinskega, Saint-Saënsa, Busonija in Krivokapića.

Avtor: Mihael Kozjek

Sibeliusova skladateljska zapuščina je močno povezana s težavno in zapletov polno politično preteklostjo Finske, v svoji glasbi pa neprimerljivo ilustrativno opisuje lepote prečudovite nordijske pokrajine tisočerih jezer in obširnih, mističnih gozdov ter vanjo vključuje tudi številne epske zgodbe o junaštvu in tragediji iz finskega nacionalnega epa Kalevala. Sibelius je bil tudi abstraktni glasbeni mislec, ki je močno presegel tako okvir folklorizma in z njim povezanega vnosa ljudske glasbe v simfonični kontekst kot tudi nacionalizma, ki se je konec 19. stoletja razpredal po Evropi. Danes Sibelius velja za enega najpomembnejših skladateljev tako programske kot absolutne simfonične glasbe, zato bo v tem ciklu petih oddaj poudarek na njegovi orkestrski glasbi. V tokratni oddaji bomo najprej na kratko orisali njegovo življenjsko pot, nato pa predvajali nekaj del iz njegovega zgodnjega ustvarjalnega obdobja. Johann Julius Christian Sibelius se je rodil osmega decembra 1865 kot drugi izmed treh otrok v kraju Hameenlinna, ki leži približno sto kilometrov severneje od Helsinkov, v takratni Veliki ruski kneževini Finski, predhodnici današnje finske države, ki je od leta 1809 do leta 1917 obstajala kot avtonomna pokrajina velikega ruskega imperija.

Avtor: Mihael Kozjek

Igor Lunder je uspešen ustvarjalec na slovenskem glasbenem prizorišču, eden naših najbolj vsestranskih jazzovskih glasbenikov - vešč kitarist, tudi solist na kontrabasu, aranžer, skladatelj in sodelavec ter tudi vodja različnih glasbenih zasedb. Podpisan je pod tremi avtorskimi projekti: Igor Lunder With Reeds, Igor Lunder Sekstet in pa Reeeeeeeeds z Zagrebškim kvartetom saksofonov in gosti. V zadnjem času ga spremljamo predvsem v vlogi aranžerja in dirigenta ter pedagoga na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani.

Avtor: Marko Kumer

»Kdo so bili Kelti?«, je vprašanje, ki si ga je nemalokrat zastavil vsakdo, ki je hotel razumeti pomen različnih ohranjenih pisnih označb skupin plemen od antične grške »Keltoi« do kopice vztrajnih iskanj izvora v obdobju nastajanja predstav o evropskih ljudstvih 19. stoletja. Kustos za prazgodovino av Narodnem muzeju Slovenije, arheolog dr. Boštjan Laharnar bo v V ŽIVO poskusil zgoščeno odgovoriti na to in na vprašanja razumevanja njihovih materialnih ostankov.

Avtor: Goran Tenze

Kvartet flavtistk 4Syrinx izvaja izvirne skladbe za kvartet flavt in dela sodobnih skladateljev.

V kvartetu igrajo ugledne flavtistke, ki so članice različnih orkestrov in poučujejo flavto – dve sta Slovenki, dve pa iz Hrvaške. Flavtistka Karolina Šantl Zupan je tudi redna profesorica za flavto na ljubljanski Akademiji za glasbo, v kvartetu igrajo še Špela Benčina – flavta in piccolo, Darija Zokić – flavta, piccolo in altovska flavta ter Marina Novak – flavta, piccolo, altovska in basovska flavta. Flavtistke so navdihnile že številne skladatelje, da so za njihov kvartet napisali nove skladbe. Barvito zvočnost flavt so obogatile z dodajanjem altovske in basovske flavte ter flavte piccolo. V oddaji Ženske v svetu glasbe boste v izvedbi kvarteta flavt 4Syrinx poslušali skladbe Alda Kumarja, Pavla Mihelčiča, Frana Lhotke in Petra Obradovića, ki so jih leta 2008 posnele v studiu 14 Radia Slovenija.

Avtor: Tjaša Krajnc

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Avtor: Ars

Sklepamo kratek niz, v katerem se seznanjamo z izrednim delom skladatelja iz Teksasa Breta Newtona: njegovo skoraj petdeset minut dolgo Drugo simfonijo s podnaslovom Gozd sanj (Forest of Dreams).
Že smo poudarili, da je delo glasbeno strogo formalno najbolj sorodno Alpski simfoniji Richarda Straussa – torej je govor o resnično obširni simfonični pesnitvi, katere program je sanjsko potovanje skozi življenje in se izvaja brez prekinitve, čeprav je notranje členjena na odseke, ki jim je dal naslov Introdukcija, San o nedolžnosti, Prvi interludij, San o naravi, San o letenju, Drugi interludij, San o ljubezni, San o vojni, Tretji interludij in še sklepni – San o smrti.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Vedno več ljudi se zaveda, kaj prinašata globalno segrevanje in izguba biotske raznovrstnosti, manj pa, kako najti rešitev, in se zato počutijo nemočne. Ta ugotovitev je vodila Jureta Trampuža pri ustvarjanju multimedijske razstave Popolnoma drugačna prihodnost, ki je na ogled v galeriji sodobnih umetnosti Simulaker v Novem mestu. Njegov projekt predstavlja pozitivno naravnane odgovore na različne zagate družbe 21. stoletja in ob tem ohranja smiseln pogled na skupno prihodnost.
V Lutkovnem gledališču v Mariboru smo si ogledali monodramo Kriplov zagovor, ki z samoironijo in družbeno kritiko prikazuje različne oblike invalidnosti. Napovedali bomo tudi dogodke ob svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki jih pripravljajo v Mini teatru.

Avtor: Aleksander Čobec

Poslušamo del koncerta iz abonmaja Tutti na katerem je konec septembra leta 2021 nastopil pianist Tim Jančar in s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo ter dirigentom Miho Rogino izvedel Koncert za klavir št. 3 v d-molu, op. 30 Sergeja Rahmaninova. Rahmaninovu bo sledila še Balada št. 1 v g-molu, op. 23 Frederica Chopina, ki pa jo je Tim Jančar izvedel oktobra 2022 v Viteški dvorani ljubljanskih Križank.

Svojo glasbeno pot je Tim Jančar začel na Glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri Damjani Cvetko in jo nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Magistriral je summa cum laude leta 2018 na ljubljanski glasbeni akademiji pod vodstvom Tatjane Ognjanovič, potem pa se je vpisal na podiplomski študij na univerzi Mozarteum v Salzburgu, ga leta 2020 končal, nato pa se je vpisal še na študij na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju.

Avtor: Vesna Volk

Cvetka Bevc: Sled ognjenega svinčnika,
Tadej Golob: Koma,
Frederik Peeters: Oleg.

Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Marija Švajncer in Katja Štesl.

Avtor: Ars

Poslušamo tri dela skladateljev s slovenskimi skladatelji, tremi ustvarjalci, ki doma in v tujini dosegajo vidne uspehe. Poslušali bomo delo Souvenir Mateja Bonina za dva rogova in štiri tolkalce, koncert Flux Nine Šenk za trobento, harmoniko in godalni orkester, na začetku pa delo Hawk-eye za rog in orkester Vita Žuraja.

Avtor: Primož Trdan

»To noč sem jo videl je mojstrsko zasnovan roman, napisan v izčiščenem slogu, z veliko mero posluha za jezikovno karakterizacijo prvoosebnih pripovedovalcev ter skrbi za detajle. Skozi petero perspektiv se počasi kakor mozaik sestavlja poslednja noč zakoncev Zarnik, vrhunec pa prinese izpoved partizana Jeranka, zadnjega po vrsti, ki tragični konec podkrepi s sanjskimi, skoraj nadrealističnimi prividi o tem, kar naj bi se v resnici zgodilo. Čeprav je Veronika središče pripovedi in gonilna sila fabule, sama nikoli ne spregovori – o njej v njenem imenu vedno pripovedujejo drugi. Takšna prisotnost v odsotnosti deluje kot potujitveni efekt, ki okrog junakinje splete avro polresničnosti, kar v zgodbo vnaša pridih sanjske neizogibnosti, ob tem pa prepričljivo vzpostavi odnos posameznega pripovedovalca do Veronike in individualnost njegovega glasu...« (Ana Geršak, S knjižnega trga)

Interpret: Branko Jordan

Režiser: Klemen Markovčič
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner
Mojstra zvoka: Urban Gruden, Smiljan Greif

Produkcija Uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija.
Posneto v studih Radia Slovenija v oktobru 2022.

Avtor: Alen Jelen

Slovensko-bosanski pesnik, pisatelj in prevajalec Josip Osti je ob izidu pesniške zbirke Vladimirja Kosa, ki je v 99. letu umrl v Tokiu 18. julija lani, pri založbi Obzorja leta 1998 objavil esej v reviji Literatura z naslovom Kosovo petje o magiji življenja.

"Čeprav so nekatere razlike med načinom življenja in mišljenja na Zahodu in Daljnem vzhodu skoraj nepremostljive, jih Kosu v najsrečnejših in najbolj uspelih trenutkih njegovega pesnjenja uspeva srečno približati. Morda najbolj občutno s kozmizmom, če lahko tako imenujem njegovo pesniško razkrivanje magije življenja oziroma vrednot in lepot v vsem, kar obstaja in kar je obsijano z lučjo pogleda Boga Človeka. Prav ta luč svetilke srca, ki, čeprav je v njem živa rana, sprejema in oddaja močno svetlobo in prijetno toploto, objema fizično in duhovno okolje njegovega nekdanjega, spominskega in sedanjega, življenjskega doma oziroma zapuščene in izbrane domovine, ki pripadata zelo različnima kulturnima tradicijama. Skupaj z njunimi lepotami in medsebojnimi, ne le zemljepisnimi razlikami, pa tudi številnimi nasprotnostmi, ki so enkrat bolj, drugič manj izpostavljene, enako kot so bolj ali manj temačna oziroma razsvetljena obdobja njegovega lastnega življenja."

Vmesne glasbene vložke je izbral Mihael Kozjek – ti so odlomki iz skladbe To the Edge of Dream – K robu sanj za kitaro in orkester japonskega skladatelja Toruja Takemicuja v izvedbi kitarista Johna Williamsa in orkestra London Sinfonietta pod vodstvom Esa-Pekka Salonena. Tonski mojster Janez Ahlin, bralca Eva Longyka Marušič in Jure Franko.

Avtor: Andrej Rot

Na drugem izmed svojih nastopov na lanskem festivalu Proms v Kraljevi Albertovi dvorani v Londonu so Berlinski filharmoniki pod taktirko Daniela Hardinga izvedli simfonični ep – Brucknerjevo Četrto simfonijo – skupaj z mojstrovino iz sovjetske Rusije – Koncertom za violo in orkester Alfreda Schnittkeja. Tega je izvedla zvezdniška violistka Tabea Zimmermann.

Avtor: Polona Kovačič

Saksofonist Ronnie Cuber – in memoriam
V tokratni oddaji bomo poslušali glasbo izvrstnega solista na bariton saksofonu Ronnieja Cuberja. Sedmega oktobra lani se je za vedno poslovil, star 80 let. Cuber je bil rojen na božični dan leta 1941 v Brooklynu v New Yorku. O njegovem otroštvu in šolanju nismo izbrskali nobenih pomembnejših podatkov. Glasbeno pot je začel v mladinskem orkestru na jazzovskem festivalu v Newportu pod vodstvom Marshalla Browna in nadaljeval v zasedbah pozavnista Slida Hamptona, trobentača Maynarda Fergusona, kitarista Georgea Bensona, za nekaj mesecev se je pridružil tudi orkestru Woodyja Hermana. Nato je snemal predvsem albume s svojimi lastnimi zasedbami.

Avtor: Marko Kumer