Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Pesem Narava in kultura je iz avtoričine knjige To noč bodo hrošči prilezli iz zemlje, ki je izšla leta 2015. Ena izmed vodilnih tem knjige je prav tema, ki jo odpira tudi omenjena pesem, in sicer razmerje med naravo in kulturo, pri čemer sta tako prva kot druga razgrajeni na svoje osnovne delce in opazovani z vpetostjo v časovno premico.Interpretira Sabina Kogovšek.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Španska različica operete ima zelo malo skupnega z Offenbachovimi ali Straussovimi deli te vrste, kajti junaki zarzuele prihajajo večinoma iz mestnega življenja, smrdijo po česnu in čebuli in prav nič ne kažejo, da so v resnici izšli iz kraljevskih iger na vrtovih El Párda. To so na eni strani naivne zgodbe, hkrati pa tudi parodije o potujočih pevcih, prodajalkah cigaret in prinašalcih vode - zgodbe, začinjene s humorjem in temperamentnimi španskimi plesi.

Avtor: Renato Horvat

Ko je Mussolini leta 1922 prišel na oblast, je Respighi izbral nevtralno stališče proti fašistični vladi. Njegova naraščajoča mednarodna slava je skladatelju dopuščala določeno mero svobode, a hkrati je bil zaradi tega prisiljen pustiti režimu, da njegovo glasbo izkorišča v politične namene. Respighi je v teh letih postajal vse bolj spoštovan umetnik in intelektualec z mednarodnim ugledom, ki se je zavzemal za umetnike, tiste ostrejše nasprotnike fašističnega režima, zlasti za Arthura Toscaninija, da je lahko pred odhodom v Ameriko dirigiral doma. Prav Toscaninijeva izvedba simfonične pesnitve Rimski vodnjaki leta 1918 v Milanu je Respighija zavihtela med najpomembnejše italijanske skladatelje zgodnjega 20. stoletja. Leta 1923 je Respighi postal direktor Konservatorija di Santa Cecilia v Rimu. Skladatelj nikakor ni maral dolgotrajnih administrativnih nalog, ki jih je od njega zahteval položaj. Zato je tri leta pozneje odstopil, da bi več časa posvetil skladanju. Vse do leta 1935 pa je na konservatoriju poučeval predmet napredne kompozicije.

Avtor: Katarina Radaljac

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in njihovi kritični oceni. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Avtor: Ars

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Brigita Rovšek

Leto, ki se izteka, je bilo, med drugim, tudi leto Marcela Prousta, v Franciji še posebej. Ob stoti obletnici pisateljeve smrti novembra je nastala prava proustomanija, kot smo brali v medijih, saj je bilo pripravljenih več razstav, posebnih oddaj, novih izdaj knjig in ponatisov. Tudi pri nas okrogla obletnica ni bila prezrta, pri založbi Beletrina je izšla knjiga Petinsedemdeset listov, zgodnje Proustovo pisanje v prevodu Katarine Marinčič, in celoten ciklus Proustovih romanov s skupnim naslovom V iskanju izgubljenega časa v prevodu Radojke Vrančič. Prav tej izjemni prevajalki je svoje razmišljanje posvetil prevajalec Branko Madžarevič, ki je sam poslovenil temeljna dela, na primer Rabelaisova Gargantuo in Pantagruela, Célinovo Potovanje na konec noči; prav zdaj končuje Montaigneove Eseje; nastopil je na simpoziju na Filozofski fakulteti 17. novembra 2022.

Avtor: Ars

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

V zadnjih štirih oddajah tega koledarskega letu se približujemo decembrskemu praznovanju, poslavljanju od starega leta in pričakovanju novega. Zavrteli bomo posnetke pianistov sedanjosti in preteklosti, od tistih, ovenčanih s slavo, do pozabljenih ali velikokrat po krivici spregledanih. Zazvenela bo glasba, čarobna in praznična kot mesec december.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Izpostavljamo razstavo del slikarja Marijana Tršarja, ki so jo v Moderni galeriji v Ljubljani pripravili ob stoletnici njegovega rojstva ter knjižne novosti Literarno umetniškega društva Šerpa, ki je pred kratkim izdalo tri nove pesniške knjige Gregorja Podlogarja, Andreje Štepec in Vuka Ćosića.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

V okviru cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske je 19. marca v Veliki dvorani KGBL natopila trobentarka Živa Žohar, ki se je predstavila z deli Johanna Nepomuka Hummla (Koncert za trobento v Es-duru) in Iva Petrića (Sonata za trobento in klavir).

Avtor: Vesna Volk

Ian Fleming je leta 1955 objavil svoj tretji roman o Jamesu Bondu. Roman Moonraker je precejšnje presenečenje. Dogaja se zgolj v Veliki Britaniji, znameniti tajni agent z licenco za ubijanje pa se spopade s premožnim poslovnežem Hugom Draxom, ki si kupi mesto v smetani britanske družbe z vesoljskim projektom (vam zveni sodobno?). Odlično spremno besedo k prevodu, objavljenem v zbirki Moderni klasiki pri Cankarjevi založbi, je napisal Marcel Štefančič, jr. Več o Bondu, Jamesu Bondu pove prevajalka in pisateljica Maja Novak. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Med najzanimivejšimi pričami o nekdanjem glasbenem življenju na tleh današnje Slovenije je repertoar, ki ga povezujemo z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Obsega renesančno polifonijo frankoflamskih in italijanskih mojstrov, ki je preživela v kornih knjigah, ki so bile nekoč njegova last, pa tudi glasbo iz nemških in italijanskih tiskov, ki so jih v začetku 17. stoletja hranili v arhivu ljubljanske stolnice.

Avtor: Domen Marinčič

Pisateljski prvenec uveljavljene gledališke režiserke Ivane Djilas Hiša je duhovito napisana trpka zgodba o prodaji hiše, ki si je družina zaradi kredita in nerednih dohodkov ne more več privoščiti. Roman je razširitev in nadgradnja njene kolumne Zgodba o neuspehu. V njej je čustveno opisala stisko svoje družine v trenutku, ko z možem nista več zmogla odplačevati posojila za hišo. Neuspešno sta jo skušala prodati. Marsikdo se je poistovetil z usodo njene družine in kolumna je dobesedno ‘’zlomila splet’’.Zgodba o neuspehu, o razblinjenih sanjah, o odpovedovanju, ki je med drugim tudi nazoren prikaz sodobne družbe in generacije 40-letnikov, je takoj ob izidu doživela izjemen uspeh pri bralcih in kritikih. Z romanom Hiša, ki je izšel pri Cankarjevi založbi, se je Ivana Djilas uvrstila tudi med deset nominirancev za literarno nagrado kresnik. Interpretka: Barbara CerarRežiserka: Suzi BandiProdukcija RAI – Radio Trst A, 2017.

Avtor: Alen Jelen

Sveti Štefan je naselje v gričih med Šentjurjem in Šmarjem pri Jelšah na Štajerskem. Vinski vrh se je imenoval leta 1990, v času, ko so tam peli in igrali pesmi in viže, ki jih poslušamo. Kraj in ljudske glasbenike je takrat predstavil Igro Cvetko, mi pa poslušamo izbor, v katerem se izmenjuje mlajše in starejše izročilo, kot se je ohranilo med gozdovi, sadovnjaki in vinogradi.

Avtor: Tomaž Rauch

Na 34. festivalu Imago Sloveniae 2022 sta v Mestnem muzeju Ljubljana nastopila slovenska flavtistka Lana Kuščer in brazilsko-ameriški pianist Diego Caetano.Priznana slovenska flavtistka Lana Kuščer deluje v Združenih državah Amerike, kjer nastopa v prestižnih dvoranah, kot so Carnegie Hall, dvorana Bostonskega simfoničnega orkestra in Kennedyjev center v Washingtonu. Samostojno koncertira po vsej Evropi, v ZDA in Aziji. Na glasbenem festivalu Sarasota je nastopila z Bachovim Brandenburškim koncertom, gostovala je tudi na festivalu Artis, londonskem Avgustovskem glasbenem festivalu in festivalu Konservatorija jazzovske glasbene sezone v Šanghaju. Lana Kuščer kot komorna glasbenica nastopa tudi na festivalu Opus XXI v Franciji in Nemčiji. Soustanovila je koncertni cikel Live! Again v Dallasu, v Teksasu, kjer je profesorica flavte na državni univerzi Sama Houstona. Mednarodno uveljavljeni brazilsko-ameriški pianist Diego Caetano je solistično in v komornih zasedah nastopal po Severni in Južni Ameriki, Evropi, Afriki in Aziji. Gostoval je v dvoranah, kot so Carnegie Hall v New Yorku, Philia Hall v Jokohami, dvorca Palacio Foz v Lizboni, Sala Cecilie Meireles v Rio de Janeiru in v Royal Albert Hall v Londonu. Diego Caetano je prejel več kot 50 nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, kot predani predavatelj poučuje mojstrske tečaje, predava na konferencah, hkrati je profesor klavirja na državni univerzi Sama Houstona v Teksasu. Umetnika sta na koncertu v Ljubljani izvedla spored francoske komorne glasbe iz druge polovice 19. in prve polovice 20. stoletja Francisa Poulenca, Cécile Chaminade, Gabriela Piernéja in Françoisa Borna..

Avtor: Tjaša Krajnc

Zabavna radijska igra avtorja Vitomila Zupana poslušalca v spremstvu voditelja voajersko popelje v čudovito bizaren svet ustvarjanja novega filma z naslovom Smrt luninega žarka. Prihodnja filmska uspešnica, v kateri sodeluje vrsta najboljših igralcev, na satiričen način razkriva anomalije filmske industrije, ki so v svoji tragikomičnosti zanimive tudi danes.Režiser: Igor PretnarDramaturg: Emil SmasekTonska mojstrica: Ivica DolinarRobert Maria Cardan – Stane SeverDrugi igralci –Ruša Bojc, Judita Hahn Kreft, Maks Bajc, Danilo Bezlaj, Franček Drofenik, Hugo Florjančič, Franjo Kumer, France Presetnik, Brane IvancUredništvo igranega programaPosneto v studiih Radia Slovenija decembra 1962.

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Irska književnica Edna O'Brien je ustvarila bogat in vznemirljiv opus kratkih zgodb, romanov, biografij, dram, poezije in besedil za otroke. Tako kot James Joyce, o katerem je napisala biografijo, je tudi ona doživela prepoved nekaterih svojih knjig. Rodila se je 15. decembra 1930 in ob njenem rojstnem dnevu smo kot poklon posneli Nokturno z odlomkom iz njenega trenutno zadnjega romana Dekle (2019). Pisateljica si je pri pisanju romana zadala zelo težko in tudi nehvaležno nalogo: pisati o trpljenju dijakinje, ki so jo hkrati s sošolkami ugrabili pripadniki skupine Boko Haram. Nikar ne zamudite.Režija Živa Bizovičar,tonski mojster Urban Gruden,glasbena oprema Darja Hlavka Godina,interpretka odlomka Tina Resman,prevod Marko Golja.Produkcija 2022.

Avtor: Ars

V letu, ki gre h koncu, nas je zapustil še en velikan povojnega glasbenega modernizma, ameriški skladatelj George Crumb. Ponovili bomo eno izmed oddaj Glasba 20. stoletja, ki smo jo leta 2019 posvetili prav Crumbu. Vabljeni k poslušanju.

Avtor: Marko Šetinc