Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 9.12.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznovrstnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Emile Waldteufel se je rodil 9. 12. 1837. Pisal je predvsem plese, večinoma valčke, ki jih je v njegovem opusu kar 250.ÉMILE WALDTEUFEL: DRSALCI, OP. 183Devetega decembra leta 1982 je umrl rusko-nizozemski violist in violinist Paul Godwin, ki je violino študiral v Varšavi.FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: GODALNI KVARTET ŠT. 4 V E-MOLU, OP. 44, ŠT. 2 (2. in 3. stavek)Joaquin Turina se je rodil na današnji dan leta 1882.JOAQUÍN TURINA: SINFONÍA SEVILLANA, OP. 23Ameriški pianist Charles Rosen je umrl pred natanko desetimi leti.FRÉDÉRIC CHOPIN: MAZURKEMAZURKA ŠT. 35 V C-MOLU, OP. 56, ŠT. 3MAZURKA ŠT. 32 V CIS-MOLU, OP. 50, ŠT. 3MAZURKA ŠT. 2 V CIS-MOLU, OP. 6, ŠT. 2

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Slovenski skladatelj in dirigent Heribert Svetel je umrl na današnji dan leta 1962.HERIBERT SVETEL: RONDO ZA VIOLONČELO IN KLAVIRVitja Avsec danes slavi 52 let.VITJA AVSEC: TEMA IN 12 KRATKIH VARIACIJ ZA KONCERTNO HARMONIKOMILAN STIBILJ: IMPRESIJE ZA FLAVTO, HARFO IN GODALA

Brezmesečne zimske noči so idealne za opazovanje zvezdnega neba, če je jasno, seveda. Vanj se je zazrl tudi pesnik Jure Jakob in napisal pesem Veliki voz v žareči noči.Interpretacija: Matija Rozman

Poslušamo glasbo temnopoltih skladateljev, ki so še posebej vplivali na glasbeno zgodovino.Joseph Bologne oz Chevalier de Saint-Georges, ki je deloval v drugi polovici 18-tega stoletja in so ga imenovali "le Mozart noir" - "črni Mozart".CHEVALIER DE SAINT GEORGE: LE CONCERT DE MONSIEUR DE SAINT GEORGES, Kvartet št. VI, stavek Allegro / RondeauWilliam Grant Still velja za dekana temnopoltih skladateljev v Ameriki.WILLIAM GRANT STILL: SIMFONIJA ŠT. 1 V AS-DURU, AFRO-AMERIŠKAGeorge Walker je bil prvi temnopolti skladatelj, ki je osvojil Pulitzerjevo nagrado za glasbo.GEORGE WALKER: KLAVIRSKA SONATA ŠT. 4Samuela Coleridge-Taylorja so njegovi newyorški sodobniki poimenovali Afriški Mahler. SAMUEL COLERIDGE TAYLOR: KONCERT ZA VIOLINO V G-MOLU, OP. 80Ludwig van Beethoven je svojo deveto violinsko sonato sprva posvetil Georgu Bridgetowerju, nato pa je posvetilo po sporu umaknil in delo posvetil Rodolpheju Kreutzerju.GEORGE BRIDGETOWER: HENRY - A BALLADOpus Edwarda Kennedyja oz Duka Ellingtona je največja zabeležena osebna jazzovska zapuščina in številne njegove skladbe so postale standardi.DUKE ELLINGTON / RON COLLIER: SUITE FROM THE RIVER

10:00
Poročila

Poljski skladatelj in pianist Mieczysław Weinberg je dvakrat za las pobegnil pred nacisti: leta 1939 iz rodne Varšave v Minsk, nato leta 1941 v Taškent. Od leta 1943 do svoje smrti 1996 se je naselil v Moskvi in hitro postal priznan kot eden najboljših skladateljev Sovjetske zveze, z Dmitrijem Šostakovičem sta se medsebojno zelo spoštovala in si izmenjevala kompozicijske ideje vse do smrti. Za Weinbergove simfonije, godalne kvartete, sonate in solistične koncerte so se zavzemali ugledni umetniki, kot so bili David Ojstrah, Leonid Kogan, Mstislav Rostropovič, Emil Gilels, Fedosejev in Borodin kvartet, svoji posvojeni domovini pa je ostal za vedno hvaležen za svoje življenje in kariero. Vendar je imela ta svoboda svojo ceno. Kampanje proti formalizmu v poznih štiridesetih letih 20. stoletja so ga kaznovale, leta 1953 pa je bil aretiran in obtožen "judovskega buržoaznega nacionalizma". Smrt Stalina je pripomogla k njegovi izpustitvi, in čeprav si zdravstveno nikoli ni povsem opomogel, je nadaljeval svoje plodno delo. Njegova globoko človeška glasba, ki je bila proti koncu življenja zapostavljena v njegovi posvojeni državi, je doživela izjemno posmrtno renesanso na Zahodu, kjer na novo odkrivajo njegova dela, vključno z opero Potnica, za katero lahko trdimo, da je najboljše glasbeno delo, kar jih je bilo kdaj komponiranih v spomin na Auschwitz.Mieczysławu Weinbergu ta teden posvečamo cikel oddaj Skladatelj tedna, zadnjo njegovi baletni glasbi.

Po ruskem napadu na Ukrajino se je Evropa začela pospešeno oboroževati. Nemčija je v zelo kratkem času za oboroževanje namenila 100 milijard evrov posebnega proračuna, hitreje bo povečala tudi delež proračuna za obrambo v prihodnjih letih. Protagonist pošiljanja orožja Ukrajini je v nemški vladni koaliciji postala stranka Zelenih. Ta je veljala za pacifistično stranko, ki se bori za vsesplošno razoroževanje. Priča smo popolnemu preobratu nemških Zelenih, ki so se zaradi vojne odrekli temeljnim postulatom stranke.

FInski otroški zbor Tapiola je leta 1963 ustanovil Erkki Pohjola. V zboru pojejo pevci stari od devet do osemnajst let, ki se s pomočjo dobre vokalne tehnike z lahkoto prilagajajo različnim glasbenim slogom. Na njihovem repertoarju so redno tudi dela sodobnih finskih skladateljev. Med njimi sta Gramatična suita, op. 28 Aulisa Sallinena in skladba A za šest inštrumentalistov, štiri soliste, dva bralca in zbor Ollija Kortekangasa.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Josipina Turnograjska je bila v 19. stoletju prva slovenska skladateljica, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica. Kot skladateljica je bila sodobnica Miroslava Vilharja in drugih glasbenih ustvarjalcev, ki so sredi 19. stoletja skladali z velikim domoljubnim zanosom. Josipina Turnograjska je bila zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. Četrtega julija 1833 se je rodila kot Josipina Urbančič, svoje ime pa je spremenila in se poimenovala po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer se je rodila leta 1833 in tam preživela večino svojega kratkega življenja. Po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla pri porodu, leta 1854, ko še ni imela enaindvajset let. Predstavili bomo izbor njenih samospevov ter klavirskih valčkov in polk, skladateljica pa je v narodnobuditeljskem duhu napisala tudi Zdravljico za sopran, moški zbor in klavir, skladbe bodo izvedli uveljavljeni slovenski glasbeniki. O skladateljičini glasbeni ustvarjalnosti bo govoril muzikolog dr. Franc Križnar, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske junija 2018 v Preddvoru na Gorenjskem.

14:00
Poročila

Pred vrati je 38. festival LGBT filma, najstarejši festival, posvečen kvirovskemu filmu v Evropi in najstarejši mednarodni filmski festival v Sloveniji. Prvič se je namreč odvil že leta 1984 v okviru tedanjega festivala Magnus. Letos bo v Ljubljani, Mariboru, v Idriji, na Ptuju, v Kopru in drugod po Sloveniji. V Slovenski kinoteki so v sodelovanju z SCCA Ljubljana in RTV Slovenija začeli z retrospektivo vsestranskega umetnika: kiparja, videasta, peformerja in gledališčnika Marka A. Kovačiča, ki bo na sporedu do marca, v kinu pa vrtijo Obe strani rezila, Meni in Dobo armagedona.

Večerja v ekskluzivni restavraciji na otoku, kjer vam priznani kuharski mojster postreže z razkošnim menijem. Zveni mamljivo? Morda, če pa zgodbi dodamo oznako »nenavadna kombinacija grozljivke, srhljivke in komedije« in vam zaupamo, da vsi gostje večerje ne bodo preživeli, boste povabilo na kulinarično avanturo najverjetneje zavrnili. Govorimo seveda o filmu britanskega režiserja Marka Myloda Meni, ki srhljivo zgodbo o naveličanem slavnem kuharskem mojstru in njegovih neznosnih gostih postavlja v svet visoke kulinarike. Film, ki meša ostro razredno satiro s humorjem, temačnostjo in zdravim pridihom absurda, je nastal po scenariju Willa Tracyja.

Zasewdba Swingatan bo v nedeljo, 11.12. nastopila v ljubljanski Cukrarni, v okviru cikla Jazz Ars All Stars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Svet kulture

Edina dnevnoinformativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Odnos Slovencev do habsburške dinastije je slej ko prej precej zapleten. Dobro, Marija Terezija je bila, zahvaljujoč krompirju ter obveznemu osnovnemu šolstvu, vseskozi z zlatimi črkami zapisana v naš kolektivni zgodovinski spomin, a vtis je, da smo bili do cesarjev z Dunaja večji del 20. stoletja precej zadržani. Kolikor se je namreč po letu 1918 in vstopu glavnine slovenskega narodnega telesa v prvo Jugoslavijo v javnosti razširilo specifično razumevanje naše zgodovine, v luči katerega je bilo življenje Slovencev pod Habsburžani mogoče ali celo nujno interpretirati kot življenje v ječi narodov, toliko smo tudi vladarje iz te hiše povečini dojemali z odporom, pač kot tujce, ki so bili do slovenskih dežel vsaj ravnodušni če ne že kar odkrito sovražni. Pa je tako vrednotenje ustrezno? – Zdi se, da si slovenska historiografija zadnje čase prizadeva oblikovati jasnejši, treznejši pogled na vlogo Habsburžanov v zgodovini slovenskega prostora, pogled, ki bi presegel tako tisto, za naš današnji okus precej smešno vdanost, ki so jo naši pra-pradedje izkazovali ostarelemu Francu Jožefu, kakor počezno zavračanje, ki si je pri nas pridobilo domovinsko pravico v desetletjih, ki smo jih prebili v obeh Jugoslavijah. V tem smislu je bilo zelo opazno delo dr. Gregorja Antoličiča, raziskovalca na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU. Dr. Antoličič je namreč v zadnjih letih zavzeto pisal monografije in urejal zbornike, ki so si zadali nalogo na novo premisliti vlogo in pomen nekaterih najbolj izpostavljenih članov habsburške rodbine v 19. stoletju, od Franca Jožefa in njegovega nesrečnega mlajšega brata Maksimilijana do – ta knjiga je prav pred nedavnim izšla pri Cankarjevi založbi – cesarja Karla I., ki ga v podnaslovu Antoličič opredeli za zadnjega slovenskega cesarja. No, ta oznaka pa je vsaj malo presenetljiva. Pridevnik »zadnji« je za Karla sicer povsem primeren, saj je mož na prestol sedel novembra leta 1916 in je torej stal na čelu podonavske monarhije natanko v času njenega hitrega razpada. Bolj nenavaden pa je pridevnik »slovenski«; gre tu preprosto za to, da je Karel – kakor drugi habsburški cesarji pred njim – vladal tudi slovenskim deželam, ali pa moramo stvar razumeti tako, da smo zdaj, polno stoletje po propadu Avstro-Ogrske, Slovenci naposled voljni za resnično svoja sprejeti tudi stoletja, ko so nam vladali Habsburžani? – Odgovor smo iskali v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili prav dr. Gregorja Antoličiča.

Projekt komorne glasbe violinistke Akiko Suvanai prinaša delo Mozarta, Fanny Mendelssohn, Clare Schumann in Francka in nas pelje skozi različne zasedbe od dua do kvinteta. Suvanaieva, ki je k projektu povabila še finskega violinista Marka Gothonija ter virtuoze iz Japonske, violista Jasuhira Suzukija, violončelista Reia Cujimota in pianista Tomokija Sakato, je s kolegi nastopila na koncertu, ki je bil 9. marca letos v dvorani Kioi v Tokiu.

Migotava narava in sprehajalka z rdečim sončnikom, ki odseva na njenem obrazu. Meščanski portret dame v razpršeni beli obleki. Ali pa polakt rdečelaske, ki nam kaže hrbet, svetloba pa ji ožarja telo in lase. Matej Sternen je znan predvsem kot slikar portretov in aktov. Čeprav so slovenski impresionisti najbolj priljubljeno poglavje iz naše zgodovine umetnosti, je prav Sternen med četverico najslabše raziskan in prav njemu v Narodni galeriji v Ljubljani namenjajo letošnjo osrednjo razstavo. Kaj prinaša razstava njegovih del v pa v pogovoru s kustosom Andrejem Smrekarjem.

Pisateljski prvenec uveljavljene gledališke režiserke Ivane Djilas Hiša je duhovito napisana trpka zgodba o prodaji hiše, ki si je družina zaradi kredita in nerednih dohodkov ne more več privoščiti. Roman je razširitev in nadgradnja njene kolumne Zgodba o neuspehu. V njej je čustveno opisala stisko svoje družine v trenutku, ko z možem nista več zmogla odplačevati posojila za hišo. Neuspešno sta jo skušala prodati. Marsikdo se je poistovetil z usodo njene družine in kolumna je dobesedno ‘’zlomila splet’’.Zgodba o neuspehu, o razblinjenih sanjah, o odpovedovanju, ki je med drugim tudi nazoren prikaz sodobne družbe in generacije 40-letnikov, je takoj ob izidu doživela izjemen uspeh pri bralcih in kritikih. Z romanom Hiša, ki je izšel pri Cankarjevi založbi, se je Ivana Djilas uvrstila tudi v deseterico nominirancev za literarno nagrado kresnik. Interpretka: Barbara CerarRežiserka: Suzi BandiProdukcija RAI – Radio Trst A, 2017.

19:19
Poigra

Na tretjem koncertu iz cikla Samih mogočnih skladb Slovenske filharmonije orkester spet gosti priznanega švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita, ki ga bomo v tej sezoni, v marcu 2023, lahko še dvakrat slišali na filharmoničnih abonmajskih koncertih.Pod njegovo taktirko bodo tokrat zazvenela tri dela: Simfonijo št. 39 v Es-duru, K. 543 Wolfganga Amadeusa Mozarta v prvem delu večera, po odmoru pa bosta na sporedu še Petruška, baletna glasba v štirih slikah Igorja Straviskega, ter koreografska pesnitev za orkester La valse Mauricea Ravela.

22:00
Poročila

Pólovski plesi v izvirni različici z zborom iz opere Knez Igor Aleksandra Borodínain Mali triptih ter komorna kantata Sneži Georgija Vasiljeviča Svirídova:gospe in gospodje, to je prva polovica programa,ki so ga decembra, leta 2019, na Moskovskem državnem konservatoriju izvedli Moskovski državni zbor Andreja Kožévnikova, Otroški zbor Bolšój teatra in Ruski državni orkester pod vodstvom Aleksandra Vedêrnikova. Zbora je pripravil Nikolàj Azárov.

Nemški mojster pevec Hans Sachs (1494–1576) je bil pesnik, pisec iger in čevljar. Rodil se je v Nürnbergu in se na cerkvenem koru navdušil nad poezijo. Napisal je veliko pesmi, karnevalskih iger, tragedij, komedij in drugih literarnih besedil. Številne njegove literarne stvaritve imajo humorno noto. To velja tudi za njegovo pesem z naslovom Narobna primizna omika, ki govori o tem, kako naj se človek grdo vede za mizo. Poleg te pesmi objavljamo še pesem z naslovom Laški gost Thomasina von Zerklaereja (1186–1235), edino njegovo ohranjeno delo.Prevedla Urška P. Černe,interpret Tomaž Gubenšek,režiserka Špela Kravogel,glasbena opremljevalka Nina Kodrič,tonska mojstrica Sonja Strenar,urednika oddaje Tadeja Krečič in Gregor Podlogar.Leto nastanka 2016.

Oddajo Jazz ars bomo namenili glasbi Barbare Thompson. Angleška pihalka – saksofonistka, klarinetistka, flavtistka in skladateljica se je po dolgotrajni borbi s Parkinsonovo boleznijo za vedno poslovila 9. julija, stara 77 let. Svoje življenje je popisala v avtobiografiji Journey To A Destination Unknown. Izšel je tudi komplet štirinajstih zgoščenk Live At BBC z njeno glasbo iz vseh obdobij.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt