Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 8.12.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Umrl je Miha Baloh. Najbolj se je uveljavil kot gledališki in filmski igralec, manj znan je kot radijski interpret. V arhivu hranimo veliko oddaj, ki jih je zaznamoval s svojim glasom, predvsem otroških. Pesem Jožeta Udoviča z naslovom Temno ime je leta 1967 doživeto interpretiral v oddaji Literarni večer.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pravijo, da se svet vrti okrog ljubezni, in tudi rojstvu Mozartove Figarove svatbe je botrovala ljubezen. Opera je komedija in veliko bolj zmagoslavje nasprotujočih si okoliščin kot pa zgodba s srečnim in uspešnim koncem; predvsem je zgodba o življenju, upanju in ljubezni. A Mozart nas spomni, da ima ljubezen veliko obrazov: zaradi nje postane grof Almaviva malenkosten in dlakocepski, čeprav je sicer razumen mož; zaradi ljubezni je grofica melanholična in se zagrinja v čudaštvo, a njena melanholija vendarle ni tako vseobsegajoča, da ne bi zmogla spogledovanja s pažem Kerubinom; ta, ki ga ogreje pogled vsake lepe deklice, med drugimi skuša Suzano, obožuje grofico in se navdušuje nad Barbarino; in celo Suzana, ki je sicer trdno odločena, da se bo poročila s Figarom, uživa ob grofovem snubljenju.

10:00
Poročila

Skladatelj in pianist Mieczysław Weinberg, rojen v Varšavi v družino poljsko-judovskih glasbenikov, je najprej študiral na konservatoriju v rojstnem kraju, preden je leta 1939 odšel v Minsk, glavno mesto beloruske sovjetske socialistične republike, kjer je bežal pred nemško invazijo na Poljsko. Tam je do leta 1941 študiral kompozicijo pri Vasiliju Zolotarjovu. Ko so nacisti napadli ZSSR, je znova bežal in zatočišče našel v Taškentu v Uzbekistanu. Tam se je poročil in komponiral svoja prva pomembna dela. Zaradi velike podpore Dmitrija Šostakoviča, srečanje in prijateljstvo z njim sta bili zanj odločilni in vseživljenjski, se je leta 1943 naselil v Moskvi, kjer je kot svobodni skladatelj in pianist živel do konca življenja, vse do leta 1996. Ustvaril je izjemen opus, ki se počasi odkriva in vrednoti v zadnjem desetletju. V tokratni oddaji Skladatelj tedna se bomo posvetili njegovima solističnima koncertoma.

11:00
Poročila

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Primož Premzl, leta 2020 nagrajen s Schwentnerjevo nagrado, se je v minulih treh desetletjih uveljavil kot vrhunski založnik predvsem zgodovinskih in kulturnozgodovinskih monografij, morda manj znano pa je, da je ugledni založnik in urednik tudi strasten, kaj strasten, zelo zelo strasten zbiralec. O tej dolgoletni ljubezni priča njegova monografija Zbirka Primoža Premzla, več o zbiralski strasti in svojih zbirkah pa bo povedal v oddaji Razgledi in razmisleki in tudi ponazoril, kako je njegovo zbirateljstvo vplivalo na njegovo založniško dejavnost. Nikar ne zamudite.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

14:00
Poročila

V zadnjih štirih oddajah tega koledarskega letu se približujemo decembrskemu praznovanju, poslavljanju od starega leta in pričakovanju novega. Zavrteli bomo posnetke pianistov sedanjosti in preteklosti, od tistih, ovenčanih s slavo, do pozabljenih ali velikokrat po krivici spregledanih. Zazvenela bo glasba, čarobna in praznična kot mesec december.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Svet kulture

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

V okviru cikla Glasbena ulica, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska, je 19. maja v Veliki dvorani Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana nastopila Alenka Jezernik. Tolkalka je na ljubljanskem konservatoriju dijakinja v razredu Simona Klavžarja, izvedla pa je dela Tomasza Golinskega, Takatsuguja Muramatsuja in Anne Ignatowicz Glinske.

Zbornik z naslovom Zapuščina miru in resnice ima zgovoren podnaslov Študije o življenju in delu Mahatme Gandhija. Dvojezični zbornik (v njem sodelujejo tuji in domači avtorji) je izšel pri Založbi Univerze v Ljubljani, uredila ga je dr. Nina Petek. Ob razpravah je vanj uvrstila tudi odlomke iz Gandhijeve Avtobiografije in njegove fotografije. Več o zborniku, predvsem pa o Gandhiju in njegovi živeti resnici, pripovedujeta dva izmed avtorjev v zborniku objavljenih študij, dr. Nina Petek in dr. Andrej Ule, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Po dveh mesecih premora je na vrsti deveti del cikla, v katerem se posvečamo klavirski glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. Nemški čembalist, pianist in specialist za staro glasbo Siegbert Rampe je pred sedemnajstimi leti začel snemati Mozartovo glasbo na ustreznih zgodovinskih glasbilih – čembalu, klavirju in klavikordu. Mnogo skladb, ki smo jih dotlej slišali le na klavirju, je predstavil v drugačni luči. Ob znanih klavirskih sonatah, variacijah in drugih skladbah je kot prvi posnel tudi vse zgodnejše sonate, skladbe iz notne knjižice za Mozartovo sestro Nannerl in tako imenovanega Londonskega zvezka, pa tudi menuete, nemške plese in baletno glasbo v izvirnih klavirskih različicah.

Pisateljski prvenec uveljavljene gledališke režiserke Ívane Djilas "Hiša" je duhovito napisana trpka zgodba o prodaji hiše, ki si jo družina zaradi kredita in nerednih dohodkov ne more več privoščiti. Roman je razširitev in nadgradnja njene kolumne Zgodba o neuspehu. V njej je čustveno opisala stisko svoje družine v trenutku, ko z možem nista več zmogla odplačevati posojila za hišo. Neuspešno sta jo skušala prodati. Marsikdo se je poistovetil z usodo njene družine in kolumna je dobesedno ‘’zlomila splet’’.Zgodba o neuspehu, o razblinjenih sanjah, o odpovedovanju, ki je med drugim tudi nazoren prikaz sodobne družbe in generacije 40-letnikov, je takoj ob izidu naletela na izjemen uspeh pri bralcih in kritiki. Z romanom Hiša, ki je izšel pri Cankarjevi založbi, se je Ívana Djilas uvrstila tudi v deseterico nominirancev za literarno nagrado kresnik. Interpretka: Barbara CerarRežiserka: Suzi BandiProdukcija RAI - Radio Trst A, 2017.

19:15
Poigra

V krajih pod Gorjanci na Dolenjskem smo se že večkrat srečevali s pevskim in godčevskim ljudskim izročilom, tokrat pa nam pojejo pevci in pevke s Potovega vrha in Velikega Slatnika, ki so se zbrali v gasilskem domu v Križah, naselju med obema omenjenima vasema, z namenom predstaviti del svoje preteklosti in življenja s pesmijo. Ti kraji so blizu Novega mesta, s petjem pa nas vračajo v leto 1979.

30. koncert v Komornem studiu iz studia 13 Radia Slovenija s slovenskimi in nemškimi samospeviPester in občuteno izbran spored 30. komornega koncerta bosta predstavili ugledni slovenski umetnici, ki živita in ustvarjata na Dunaju in nastopata po Avstriji in drugod po Evropi, kot izkušeni komorni glasbenici pa sodelujeta tudi na koncertih v Sloveniji: sopranistka Bernarda Bobro, solistka v uglednih opernih hišah po Evropi in tudi v Združenih državah Amerike ter uveljavljena koncertna solistka, in harfistka Tina Žerdin, ki koncertira solistično, v komornih zasedbah in kot solistka predvsem s slovenskimi in avstrijskimi orkestri. Umetnici bosta predstavili časoven preplet samospevov na teme ljubezni, hrepenenja, narave in optimizma od konca 18. do prve polovice 20. stoletja: slovenskih skladateljev Antona Lajovca in Emila Adamiča, nemških glasbenih ustvarjalcev: Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Roberta Schumanna in Johannesa Brahmsa ter avstrijskega skladatelja slovenskega rodu Huga Wolfa, največjega mojstra poznoromantičnega samospeva, spored pa bo popestrila še skladba za harfo sodobnega slovenskega skladatelja Slavka Šuklarja. Po koncertu poslušajte tudi pogovor z umetnicama.

22:00
Poročila

Igra govori o mladi ženski Rini, ki bi najraje končala svoje življenje – ne le to, hoče ga končati. Avtor pravi, da je napisal družinsko dramo, saj se v njej srečamo s tremi generacijami žensk iste družine, ki so vsaka po svoje nosilke te zgodbe. Vsaka se sooča s svojimi stiskami, nad vsemi pa bedi ta nesrečni konec, ki se mu očitno neizogibno bližamo. Rina se oddalji od vseh in od vsega, vse se ji zdi nesmiselno. Starša sta ločena in ne komunicirata, umira in umre ji še babica, ki je imela z njo še najpristnejši stik. Igra govori o svetu, kjer živi vsak zase, v katerem je veliko besed, vsebina pa je izgubljena, pozabljena, zato je to tudi ali predvsem igra o brezperspektivnosti današnje generacije mladostnikov.Režiserka: Špela KravogelDramaturginja: Vilma ŠtritofTonska mojstra: Matjaž Miklič in Urban GrudenGlasbena oblikovalka: Darja Hlavka GodinaFonetičarka: Maja CerarRina – Gaja FilačMama – Nina ValičOče - Uroš FürstBabica Bica – Marijana BreceljOto – Urban KuntaričUredništvo igranega programaPosneto v studiih Radia Slovenija junija 2022

22:50
Divertimento

Glasbena medigra.

Norveški pisatelj, pesnik in dramatik Bjørnstjerne Bjørnson se je rodil pred 190 leti v kraju Kvikne, danes skupaj z Ibsenom velja za utemeljitelja in začetnika norveške dramatike. Bil je časnikar, književnik, vodil je več gledališč. Sodil je med osrednje osebnosti norveškega kulturnega in javnega življenja v 19. stoletju, kot politik pa se je bojeval proti uniji s Švedsko; zavzemal se je za pravice delavskega razreda in zagovarjal male narode. V literaturi je začel kot pozni romantik, uveljavil se je sredi stoletja z domačijskimi povestmi v duhu tradicije sag in dramami z nacionalno tendenco. Priljubljen je bil tudi kot lirik, pisal je balade in romance pod Goethejevim vplivom. Njegovo delo sta zaznamovala tudi pozitivizem in darvinizem; v dramah in povestih je obravnaval socialna vprašanja, predsodke in moralo vladajočega sloja. Leta 1903 je dobil Nobelovo nagrado za književnost. Prevajalec Janko Moder,interpret Željko Hrs, tonski mojster Blaž Kumše, glasbena opremljevalka Živa Kodrič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Staša Grahek.Produkcija 2022.

V oddaji Glasba 20. stoletja spoznavamo bogastvo glasbenih tokovov, ki so oblikovali glasbeno podobo preteklega stoletja.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt