Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 7.12.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Slovenski pesnik Bert Pribac je dolgo živel v Avstraliji, pred dobrima dvema letoma in pol pa umrl v rodni vasi Srgaši nad Koprom. Plod njegovega hrepenenja je tudi pesem V hiši mojega očeta.Interpretacija: Gregor Zorc.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

V živo se bomo pogovarjali s članoma zasedbe Swingatan, ki bo v nedeljo, 11. decembra nastopila v ljubljanski Cukrarni, v okviru cikla Jazz Ars All Stars

10:00
Poročila

Skladatelj tega tedna Mieczysław Weinberg se je rodil leta 1919 na Poljskem, študiral je v Varšavi, nato pa je kot Jud ob začetku druge svetovne vojne pobegnil v Sovjetsko zvezo – njegova družina je vsa umrla v koncentracijskem taborišču. Toda v izgnanstvu je Weinberg takoj vzbudil sum sovjetskih oblasti, njegova glasba je bila prepovedana in zdi se, da se je le za las izognil pošiljanju v gulag. Nekaj let pozneje mu je Dmitrij Šostakovič priskočil na pomoč – ni mu pomagal samo pri karieri, ampak je tudi posredoval pri reševanju Weinberga, potem ko je bil aretiran zaradi obtožb o »judovskem buržoaznem nacionalizmu«. Sovjetske meje je uspelo preseči le manjšemu številu Weinbergovih del, njegov ugled doma in v tujini pa je nedvomno zasenčil sam Šostakovič. Šele po Wienbergovi smrti leta 1996 je njegova glasba začela vzbujati pravo pozornost, ki se je v zadnjem desetletju močno povečala.V današnji oddaji bomo osvetlili njegovo komorno glasbo.

11:00
Poročila

Peter Rezman se je v zavest slovenskih bralcev verjetno najbolj zapisal s svojimi knapovskimi zgodbami. Tisti, ki ne preberejo samo treh knjig letno, ga poznajo še kot pesnika in dramatika, in vedo, da rad podpiše tudi bolj ludistična besedila. A vse to je mogoče prebrati na spletu. Nas pa je zanimalo predvsem tisto, česar tam ne najdemo in kar še ni bilo povedano: kako se Peter Rezman pogovarja z Velunjo. S svojo lastno knjigo. In z reko. In kdo potem zares govori.

11:45
Intermezzo

Kratka glasbena medigra.

12:00
Poročila

Violinist Benjamin Ziervogel je koncertni mojster simfoničnega orkestra RTV Slovenija od leta 2004.V Arsovih spominčicah bomo predstavili violinista Benjamina Ziervogla, ki je koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Slovenija od leta 2004. Iz violine je diplomiral na koroškem državnem konservatoriju za glasbo v Celovcu, izpopolnjeval se je na Univerzi za glasbo in umetnost v Bernu in na mednarodnem inštitutu za komorno glasbo. Kot komorni glasbenik se je izobraževal v Alderburghu in Londonu ter na mednarodni poletni šoli na Dunaju. Leta 2002 je kot solist osvojil 1. nagrado na avstrijskem državnem tekmovanju Prima la musica, leta 2003 pa je kot prvi violinist kvarteta Acies na istem tekmovanju osvojil 1. nagrado. Violinista Benjamina Ziervogla bomo predstavili kot solista v Koncertu za violino in godalni orkester v E-duru, RV269, z naslovom Pomlad Antonia Vivaldija, 1. stavku Koncerta za violino in orkester št. 3 v G-duru, K216, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koncertu za violino in orkester Alojza Srebotnjaka in 1. stavku Koncerta za violino in orkester, op. 35, Ericha Wolfganga Korngolda. Ponovitev bo v četrtek, 8. decembra, ob 5.05.

13:00
Poročila

Kratka radijska igra slovenskega pisatelja, dramatika in prevajalca govori o strasti, o tem, kakšno zadovoljstvo lahko ponuja človeku igra. Trije nočni čuvaji v banki za užitek igrajo z denarjem iz sefov. Režiser: Jože ValentičDramaturg: Goran SchmidtTonski mojster: Miro MarinšekGlasbena opremljevalka: Cvetka BevcKvartopirci: Jernej Kuntner, Matija Rozman, Janez Starina Uredništvo igranega programaPosneto v studiih Radia Slovenija februarja 2011.

Glasbena medigra.

14:00
Poročila

Brazilija bi lahko bila velesila. Z osmimi in pol milijoni kvadratnih kilometrov, več kot dvesto milijoni prebivalcev in bogatimi naravnimi viri, ki segajo od železove rude in nafte, pa do rodovitne zemlje in morda največjega bogastva 21. stoletja – Amazonskega gozda – je to država, ki bi po vseh pravilih morala krojiti svetovno politiko. In vendar v zadnjih letih novice iz Ria de Janeria, Sao Paola in Brasilie slikajo veliko bolj zaskrbljujočo podobo največje latinskoameriške države, ki se po desetletju ekonomske stagnacije, ob vedno hujši socialni razslojenosti pa tudi vedno bolj ognjevitem kulturnem boju včasih zdi skorajda na robu državljanske vojne, če sploh ne omenjamo vrtoglavega števila smrti ob epidemiji koronavirusa in brezvestnega uničevanja Amazonskega gozda, zaradi katerega je bila Brazilija deležna tudi ostrih kritik na mednarodnem odru. Kaj se torej dogaja v tej državi, ki je letos jeseni praznovala 200 let samostojnosti, naša pozornost pa se je nanjo nazadnje preusmerila v oktobru, ko so Brazilci s tesno večino zamenjali skrajno desnega predsednika Jairja Bolsonara ter na oblast ponovno izvolili vodjo Delavske stranke, Luiza Inacia Lulo de Silvo? Kakšno je tamkajšnje družbeno in ekonomsko stanje ter kako bi se to lahko spremenilo z novim predsednikom? In nenazadnje, kaj vse to pomeni za vlogo Brazilije v mednarodnih odnosih in kako na tamkajšnje premike gledati tudi v kontekstu širših političnih in geopolitičnih trendov v Latinski Ameriki? O vsem tem bomo v tokratnih Glasovih svetov govorili z dvema odličnima poznavalcema te celine, dr. Štefanom Bogdanom Barenboimom Šalejem, nekdanjim novinarjem, poslovnežem in politikom, ki že 60 let živi v Braziliji, ter novinarjem in dolgoletnim dopisnikom iz Latinske Amerike Tonetom Hočevarjem. Oddajo je pripravila in vodila Alja Zore.

15:00
Divertimento

Glasbena medigra.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

V galeriji Kulturnega doma v Gorici je na ogled razstava v poklon Silvestru Komelu, likovnemu ustvarjalcu dveh Goric in slikarju kraške pokrajine. Koncert Sinergija strun, v znamenju kitare z glasbo iz obdobja klasicizma in zgodnje romantike italijanske in nemške šole, bo nocoj v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. V Ljubljani pa od sinoči poteka decembrski mini festival oziroma cikel dogodkov Mesta Žensk. Rdeča nit festivala je mitologija in feministične interpretacije mitov.

V večino svojih samospevov je Bartok vtkal elemente madžarske folklore in ljudske pesmi. Na njegovo zgodnje skladateljsko delo sta močno vplivala Franz Liszt in Richard Strauss, vendar je že v njegovi prvi pomembnejši simfonični skladbi Kossuth iz leta 1903 zaznati samosvojo usmeritev. Te se je nato držal vse življenje. Leta 1904 je začel zbirati podatke o ljudski glasbi; stik z njo je močno vplival na vse njegovo nadaljnje komponiranje. Tudi na ustvarjanje samospevov.

Tokratna oddaja ponuja globlji vpogled v koncert komornih skladb, ki so zazvenele v jubilejnem letu rojstva Vladimirja Lovca, spremljali smo tudi Forum nove glasbe, ki ta teden zapira svoja vrata, Simfonični orkester naše radijske hiše pa je v svojem ciklu Kromatika, tokrat gostil Lia Kuokmana.

Na prvo stran partiture svoje velike opere je skladatelj zapisal: "Ljudstvo je zame velika osebnost, prežeta z veliko idejo. To sem imel vedno v mislih, ko sem pisal opero."La prima – premierna predstava v Scali – je pri naših zahodnih sosedih ne le kulturni, ampak tudi politični dogodek. Danes tam uprizarjajo izvirno različico te opere, ki je bila dolga leta v senci priredbe Nikolaja Rimskega-Korsakova. Septembra leta 1868 je Musorgski začel urejati libreto. Iz Puškinove istoimenske drame je prevzemal cele prizore, ne da bi kar koli jemal ali dodajal. Izmed 24 prizorov je uglasbil sedem najpomembnejših. Dirigent Riccardo Chailly je v preteklih sezonah milanskemu in svetovnemu občinstvu predstavljal opere v prvotnih različicah preden so jih skladatelji ali drugi spremenili zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. Danes je na vrsti še Boris Godunov v izvirni različici, ki so ga prvič izvedli leta 1874 v današnjem Sankt Peterburgu. V glavnih vlogah nastopajo: basist Ildar Abdrazakov kot Boris Godunov, mezzosopranistka Lilly Jørstad kot Fjodor, sopranistka Ana Denisova kot Ksenija, tenorista Dmitrij Golovnin in Norbert Ernst kot Dimitrij oziroma knez Šujski, basista Ain Anger in Stanislav Trofimov kot Pimen oziroma Varlaam, tenorist Aleksander Kravets kot Misail in baritonist Aleksej Markov kot Ščelkalov.

21:15
Poigra

Glasbena medigra.

22:00
Poročila

Obrobne poti sodobne skladbe, zvočni eksperiment, improvizirana glasba in glasni novi jazz.

Marija Flegar je pesnica in slikarka. Občasno objavlja poezijo v reviji Poetikon in na naših radijskih valovih. V zadnjem času piše poezijo, ki jo glede na naslove lahko poimenujemo dnevniška. V njej prepleta ljubezensko motiviko in introspekcijo z družbeno refleksijo.Interpretka Lučka Počkaj,režiserka Živa Bizovičar,glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,tonski mojster Matjaž Miklič,urednik oddaje Matej Juh.Produkcija 2022.

23:15
Jazz session

Posvečamo se tako zgodovini jazza kot najnovejšim jazzovskim izdajam.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt