Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 5.12.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Prvo uro Glasbene jutranjice namenjamo glasbi Antonia Vivaldija, Charlesa Dieuparta, Carla Philippa Emanuela Bacha, Georga Philipa Telemanna in Wolfganga Amadeusa Mozarta v izvedbah slovenskih glasbenih poustvarjalcev.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Mozart je zložil kar 27 klavirskih koncertov, največ, kar šest, jih je ustvaril leta 1784 na Dunaju, med njimi aprila tega leta tudi Koncert št. 17 v G-duru, ki ga v Köchlovem katalogu najdemo pod zaporedno številko 453.Zanimivo je, da tega koncerta ni napisal zase, kot po navadi, temveč za svojo varovanko Barbaro Ployer, nečakinjo salzburškega uradnika na dunajskem cesarskem dvoru. Delo sestavljajo trije stavki. Poleg pomembnejše vloge pihal je poseben tudi sklepni stavek; namesto pričakovanega rondoja, ki ga Mozart uporabi skoraj v vsakem svojem solističnem koncertu, tu najprej nastopi preprosta tema s petimi variacijami. Temo obkroža prikupna legenda, da naj bi jo Mozart prevzel od škorca, hišnega ljubljenčka, ki si ga je kupil maja 1784, le nekaj tednov, preden je dokončal Koncert v G-duru ...

Interpretacija: Romana Šalehar.

V sklepnem delu Glasbene jutranjice nekoliko več pozornosti namenjamo Bizetevi suiti iz scenske glasbe k igri Arležanka, ciklu samospevov Cvetovi košenin Tomaža Habeta in Brahmsovemu Violinskemu koncertu. Predvajamo še samospev Mlinar in potok iz Schubertovega cikla Lepa mlinarica, Italijansko suito Igorja Stravinskega, Divertimento za rog in klavir Jeana Francaixa in Romanco za violino in klavir Josepha Joachima.

10:00
Poročila

Poljski skladatelj Mieczyslaw Weinberg se je rodil leta 1919 v Varšavi in je v nevarnih okoliščinah emigriral v Rusijo, kjer je preživel preostanek svojega življenja na pol poti med zasluženo slavo in neupravičeno zapostavljenostjo. Skladatelja, ki ga pogosto vidimo v senci tesnega prijatelja Dmitrija Šostakoviča, ki je Weinberga štel za enega najopaznejših skladateljev tistega časa, šele zdaj počasi odkrivamo kot velikega genija 20. stoletja, osebnost izjemnega pomena v pokrajini postmoderne klasične glasbe.

11:00
Poročila

Oddajo bomo namenili skladbam v izvedbi slovenske zasedbe Swingatan. V nedeljo, 11. decembra, bodo nastopili v Cukrarni v okviru cikla Jazz Stars All Stars, ki ga organizira džezovsko uredništvo našega programa. Zasedba igra avtorski sving v sodobni maniri. Vodi jih violinist Peter Ugrin, kitari igrata Marko Mozetič in Marko Čepak - Maki, harmoniko Zmago Štih in kontrabas Nikola Matošič. Zasedba Swingatan se na prvi posluh vrača v preteklost, a je njen pristop sodoben ter unikaten. Vsi razen Nikole Matošića so tudi avtorji, tako so morali v zasedbi uskladiti različne skladateljske principe v enoten koncept plošče, ki obsega preplet svinga, valčkov in prefinjenih balad.

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Poslušajte skladbe Zvonimirja Cigliča, Črta Sojarja Voglarja, Clauda Debussyja, Richarda Straussa in Alojza Srebotnjaka.Tokrat predstavljamo harfistko Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije Urško Križnik Zupan kot solistko in uveljavljeno komorno glasbenico. Po rodu je z Vranskega, na glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu se je najprej začela učiti igranja na klavir, šele pozneje se je srečala s harfo. Na nižji glasbeni stopnji je bil njen profesor Dalibor Bernatovič, na Srednji glasbeni šoli v Mariboru je bil njen pedagog za klavir profesor Janko Šetinc, na srednji glasbeni stopnji v Velenju pa jo je poučevala igranja na harfo profesorica Ruda Ravnik Kosi. Pri tej priznani profesorici je študirala tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je z odliko diplomirala leta 2003. Že med študijem in po njem se je udeležila več mojstrskih tečajev pod vodstvom uveljavljenih glasbenikov, kot so harfistke Patrizia Tassíni, Nicoletta Sanzin in Štefica Žužek ter profesor komorne igre na ljubljanski Akademiji za glasbo in violinist Tomaž Lorenz. Leta 2003 je postala tudi članica Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Pogosto muzicira v različnih komornih skupinah in na festivalih, kot so Festival Ljubljana, Piranski glasbeni večeri, Festival Slowind in Vranski poletni večeri. Urška Križnik Zupan bo predstavila skladbe Adagio amoroso za harfo Zvonimirja Cigliča, Novele za dve flavti, violončelo in harfo Črta Sojarja Voglarja v kvartetu Sensibile, samospeva Lep večer Clauda Debussyja in Morgen/Jutri op. 27, št. 4 Richarda Straussa s sopranistko Andrejo Zakonjšek Krt in Preludij št. 1 za harfo Alojza Srebotnjaka.

14:00
Poročila

Umetnost je vedno imela družbeni vpliv, tudi takrat, ko si ljudje vprašanja o pomenu tega vpliva niso zastavljali. Danes pa je to vprašanje vse bolj v ospredju predvsem takrat, ko govorimo o javnem financiranju umetnosti. Tej temi se posveča tudi zbornik z naslovom Družbeni učinek v umetnosti in kulturi: Raznolika življenja nekega koncepta (Založba ZRC, 2022), ki sta ga uredila Iva Kosmos in Martin Pogačar in je izhodišče pogovora o družbenih učinkih umetnosti. V njem pretresamo, kakšen je ta učinek, kako ga merimo in kaj je pri tem problematično ter kako lahko nanj vplivamo oziroma ga ustvarjamo. Sodelujejo: dr. Iva Kosmos, raziskovalka z Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker in dr. Rok Benčin, raziskovalec s Filozofskega inštituta ZRC SAZU.

Kvintet Contrast je v nedeljo, 27. novembra, v dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji izvedel koncert ob desetletnici delovanja. Zasedbo, ki sodi med najuglednejše trobilne sestave na Slovenskem, sestavljajo diplomanti Akademije za glasbo v Ljubljani: trobentača Gregor Turk in Blaž Avbar, hornist Jože Rošer, pozavnist Žan Tkalec in tubist Uroš Vegelj, ki so se prvič zbrali leta 2012 in od takrat redno koncertirajo na številnih odrih po Sloveniji in v tujini.Njihov repertoar je izjemno širok – zajema skladbe iz renesanse, baroka, romantike, pa vse do ragtima, glasbe 20. stoletja in sodobnih del, tudi novitet. Kvintet Contrast posebno pozornost namenja v 20. stoletju nastalim delom, ki sodijo v repertoarni kanon tovrstne zasedbe, in novitetam. Tako je bil tudi spored jubilejnega koncerta v Slovenski filharmoniji zasnovan kot presek njihovega bogatega dotedanjega dela. V 1. delu koncerta so trobilci izvedli noviteto Brass Fantasy Tilna Slakana ter trobilna kvinteta Andersa Hillborga in Jana Koetsierja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Veliki zmagovalec Animateke je estonski film Sierra. Film, ki so ga delno navdihnili režiserjevi otroški spomini, prikazuje, kako se oče in sin udeležita tekmovanja v reliju. Da bi zmagala, se fant spremeni v pnevmatiko. V oddaji bomo ob pregledu najboljših animiranih filmov s tega mednarodnega festivala predstavili tudi novosti s področja otroške in mladinske književnosti.

17. februarja sta v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije kot del cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije nastopila klarinetistka Milena Keser in pianist Stefan Pajanović.Izvedla sta dela Poulenca, Rančigaja in Brahmsa.

Mojca Seliškar: Sanjarije samotne sprehajalke, Katja Gorečan: Materinska knjižica, Ajda Bračič: Leteči ljudje,Johann Gottlieb Fichte: Osnova celotnega vedoslovja. Recenzije so napisali Nives Kovač, Anja Radaljac, Miša Gams in Marija Švajncer.

Predvajamo Melanholični preludij Jurija Gregorca, Mihevčev Koncert za flavto in godala, Somnium Cingaras, Cigansko zgodbo Emila Glavnika & Vladimirja Mustajbašića ter Ramovšev Divertimento za godala.

Pisateljski prvenec uveljavljene gledališke režiserke Ívane Djilas "Hiša" je duhovito napisana trpka zgodba o prodaji hiše, ki si jo družina zaradi kredita in nerednih dohodkov ne more več privoščiti. Roman je razširitev in nadgradnja njene kolumne Zgodba o neuspehu. V njej je čustveno opisala stisko svoje družine v trenutku, ko z možem nista več zmogla odplačevati posojila za hišo. Neuspešno sta jo skušala prodati. Marsikdo se je poistovetil z usodo njene družine in kolumna je dobesedno ‘’zlomila splet’’.Zgodba o neuspehu, o razblinjenih sanjah, o odpovedovanju, ki je med drugim tudi nazoren prikaz sodobne družbe in generacije 40-letnikov, je takoj ob izidu dosegla izjemen uspeh pri bralcih in kritikih.Z romanom Hiša, ki je izšel pri Cankarjevi založbi, se je Ívana Djilas uvrstila tudi v deseterico nominirancev za literarno nagrado kresnik. Interpretka: Barbara CerarRežiserka: Suzi BandiProdukcija RAI - Radio Trst A, 2017.

Miklavžev večer je navdih za ponovitev prispevka pisateljice in kritičarke Maše Ogrizek z naslovom Novoletno obdarovanje med magijo in potrošništvom. V njem zapiše:"Danes je način obdarovanja postal stvar odločitve. Po Juulovem mnenju je pri različnih 'slogih' obdarovanja bolj kot to, kako nekaj počnemo, pomembno, zakaj to počnemo. »Če otroku kupite določen izdelek, ker se želite izogniti konfliktu, ali iz želje, da bi vas imel rad, potem ste v težavah. Če pa mu podarite majico s podobo Spidermana preprosto zato, ker mu radi podarjate stvari, to ni problem.« Tudi kupovanje zaželenih izdelkov za nagrado je po njegovem mnenju zgrešeno. »Če vam je tak način starševstva všeč, ga seveda lahko gojite še naprej, vendar pa se morate zavedati, da se bo vaš otrok najpozneje v puberteti znašel v težavah. Tako ravnanje namreč razkriva, da se ne zavedate, da si otroci od vsega začetka želijo predvsem osrečiti svoje starše. Z nagradami jim sporočate, da ne verjamete, da bi kaj naredili tudi brez njih. To je seveda obžalovanja vredno sporočilo."Glasbeni vložki, te je izbral Mihael Kozjek, so odlomki iz Fantazije na temo greensleeves angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa v izvedbi Akademije St. Martin in the Felds pod vodstvom sira Nevilla Marrinerja. Oblikovalec zvoka Blaž Kumše, bralca Lucija Grm in Aleksander Golja.

Nebo in zemlja se srečata v Mozartovem kontrastnem klavirskem koncertu št. 20 in v Šostakovičevi Simfoniji št. 8 iz leta 1943. Velika simfonija iz druge svetovne vojne je eno najbolj navdušujočih Šostakovičevih del – nepozabna zgodba o tem, kako se za vsako ceno oprijeti človekovega dostojanstva.Na koncertu Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra, ki ga je 4. novembra v Københavnu vodil italijanski dirigent Daniele Rustioni, je zazvenelo tudi meditativno godalno delo Refleksije na temo B-A-C-H Sofje Gubajduline, ene največjih skladateljic našega časa. Solist večera je bil švicarski pianist Francesco Piemontesi..

22:00
Poročila
22:55
Divertimento

Glasbena medigra.

Na Nizozemskem je miklavževo velik družinski praznik, celo bolj kot božič, in praznujejo ga vsi. Med drugo svetovno vojno so ga v amsterdamskem skrivališču praznovali tudi nesrečni Judje iz družin Frank in van Pels, deklica Anne Frank jo imenuje van Daan. Prevajalka Polonca Kovač, igralka Darja Reichman,glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,mojstrica zvoka Sonja Strenar.Režiser Jože ValentičProdukcija: 2012

Letos se je poslovil pomembni džezovski producent Creed Taylor. Poslušali bomo skladbe z nekaterih najboljših plošč, ki jih je produciral ali izdal pri svoji lastni založbi CTI. Na vrsti bodo kitarist Jim Hall, pozavnista J. J. Johnson in Kai Winding, pianist Antonio Carlos Jobim, saksofonist Oliver Nelson, skladatelj, aranžer in dirigent Gil Evans ter kitarist Wes Montgomery.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt