Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 1.12.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Kajetan Kovič je bil pesnik, ki je enako mojstrsko upesnjeval tako velike in večnostne kot vsakdanje drobne teme. Za prvi dan zadnjega meseca v letu smo izbrali pesem z naslovom Tihi čas, ki je bila objavljena v Kovičevi zbirki Genesis leta 1963. Interpretacija: Zvone Hribar.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Ker je Vincenzo Bellini svojo zadnjo opero komponiral za Pariz, ga je seveda skrbelo, kako se bo odrezal pred tamkajšnjimi ocenjevalci in občinstvom. Tudi Rossini ga je opozoril, naj nameni prav posebno pozornost orkestraciji in dramskim učinkom, zato si pri pisanju Puritancev ni prizadeval pokazati le izjemnih razsežnosti svojega navdiha, pač pa tudi svoje tehnično znanje.

10:00
Poročila

Poslušamo uglasbitvi kozmogonije dežele evropskega severa, dežele tisočerih jezer, in osrčja skrivnostne dežele, ki povezuje obe novi celini. Znameniti finski ljudski ep Kalevala pripoveduje o boju Kalevov z duhovi mračnega in hudobnega Severa. Dogaja se v pradavnini. V šestih glavnih ciklih opeva peterico junakov: pevca, kovača, pustolovca, lovca in kmeta.

11:00
Poročila

Osem glasbenih dogodkov bomo tokrat osvetlili v Glasbenem utripu.Na dveh trobilskih koncertih sta prejšnji teden nastopila trobilni kvintet Contrast in pozavnist Žan Tkalec s pianistko Niko Tkalec, študenti Akademije za glasbo pa so zaigrali s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor kot del cikla Tutti. Poleg tega je bila v Mariboru tudi premiera baleta Madame Bovary režiserke Valentine Turcu, v Ljubljani pa smo poslušali drugi koncert cikla Filharmonični klasični koncerti Slovenske filharmonije. Omenili bomo še simpozij Odprimo vrata glasbeni umetnosti in znanosti, ki je potekal na Akademiji za glasbo, 6. tekmovanje Leona Pfeiferja za mlade violiniste ter avstralsko turnejo pianista Aleksandra Gadžijeva.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Nedavno je v Slovenski kinoteki gostovala Kinoteka Severne Makedonije s programom, ki so ga sestavljali žanrsko raznovrstni filmi iz različnih obdobij. Program je ponudil odlično priložnost za pregled zgodovine makedonske kinematografije – ta se je začela že leta 1905 s filmi bratov Manaki, fotografskih in filmskih pionirjev na področju Balkana in tedanjega Osmanskega cesarstva. Njun prvi film, Tkalke, je prikazoval njuno babico Despino pri tkanju. Zelo pomembni so bili tudi etnografski filmi, med njimi filmi prve makedonske režiserke in scenaristke, pionirke etnofilma Vere Kličkove, pa makedonska animacija. Pregled zgodovinskega ozadja pojasnjuje mednarodni uspeh sodobnih makedonskih celovečernih filmov – in o njem je govoril direktor Kinoteke Severne Makedonije Vladimir Angelov.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Ko je bila opera Henrik VIII po številnih zapletih končno na odru, je Saint-Saëns odpotoval v Alžirijo. Zdravnik, ki je bil resno zaskrbljen nad stanjem njegovih pljuč, je skladatelju svetoval takojšen odhod, vendar to ni zadržalo kritikov, da ne bi namigovali na Saint-Saënsov pobeg.Zaradi obveznosti se je kmalu spet mudil v Parizu in izkazalo se je, da je bil alžirski oddih prekratek. Na koncertih v La Havru ga je nadomestil mladi Messager, sam pa se je odpravil z nekdanjim učencem Perilhoujem na okrevanje v Pireneje.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Svet kulture

Edina dnevnoinformativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Trinajstega maja je v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata na koncertu cikla Solo e da camera nastopila sopranistka Rebeka Pregelj. Predstavila se je z izvedbami del Marija Kogoja in Albana Berga.

Dr. Damjan Prelovšek je odličen poznavalec opusa Jožeta Plečnika. O njem je objavil že vrsto znanstvenih monografij, pred kratkim tudi študijo Zacherlova hiša na Dunaju. Študija je izšla kot 23. zvezek v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC. V omenjeni zbirki je dr. Prelovšek že objavil študiji o Plečnikovem NUK-u in cerkvi svetega Mihaela, v tokratni študiji pa predstavlja Mojstrovo morda manj znano stvaritev. Zakaj si Zacherlova hiša zasluži uvrstitev v všečno zbirko in zakaj je pomembna za umetnikov opus, bo dr. Prelovšek pojasnil v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Na sklepnem koncertu jubilejnega 40. Festivala Radovljica 2022 je nastopil znani nemški vokalni ansambel Die Singphoniker, ki letos tudi sam praznuje štirideseto obletnico obstoja. Njihov spored je združil glasbo Carla Orffa in zabavne pesmi, ki jih je v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja izvajala skupina Comedian Harmonists. Kombinacija je nepričakovana, a avtor slavne kantate Carmina Burana se je navduševal nad omenjenim ansamblom in to je razvidno v njegovih skladbah.

Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni običajna, vsakdanja. Milena je izjemen človek, neizmerno nadarjena igralka in ja, tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih odkrivamo ne samo življenje Milene Zupančič, ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma.V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 1999 je Jernej Novak zapisal, da je »Milena Zupančič rojena igralka: odprta je, dojemljiva, sposobna je v sebi začutiti protislovja življenja, jih razumeti in jim dati podobo sočasnega boja«. Ko je leta 1993 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so Mileno Zupančič označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«.Golobova Kot bi Luna padla na Zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni plati.Interpretka: Milena ZupančičRežiser: Alen JelenTonski mojster: Nejc PippGlasbena oblikovalka: Darja Hlavka GodinaOdgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Produkcija: Program Ars – Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo BeletrinaPosneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.

19:21
Poigra

Na četrtem večeru cikla Kromatika s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija nastopil dirigent in pianist Lio Kuokman z ameriškim sporedom. Kot solist bo z orkestrom izvedel jazzovsko navdahnjeno Rapsodijo v modrem, Rhapsody in Blue Georgea Gershwina, sledila pa bo Tretja simfonija Aarona Coplanda.

22:00
Poročila

Profesor in njegova asistentka se v distopični zgodbi iz skorumpiranega in pokvarjenega sveta nenadoma preselita v deželo Poterunijo. Kot svetovalec za ekonomske zadeve se profesor znajde v popolnoma novem položaju, kjer so ekonomska, politična in medsebojna razmerja obrnjena na glavo. Z asistentko se nemalokrat znajdeta v zapletih in komičnih položajih, ko trčita drug ob drugega, ob privajen svet s svojimi in izmišljen svet s popolnoma novimi pravili. Režiser: Jože ValentičDramaturginja: Vilma ŠtritofTonski mojster: Miro MarinšekAvtor izvirne glasbe in glasbeni opremljevalec: Andrej Bedjanič.Profesor – Aleš ValičMona – Judita ZidarPrvi podjetnik in Poterspot – Brane GrubarDrugi podjetnik in Potering – Iztok ValičTretji podjetnik in Poters – Boris JuhNovinar in Poterli – Zoran MorePots – Tone GogalaPoterunski in Kopač – Srečo ŠpikMinister – Andrej KurentNapovedovalec in Potvel – Pavel RakovecPotiela – Vesna JevnikarPotsel – Željko HrsUredništvo igranega programaPosneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1994.

Štiriindvajsetega novembra 2022 je preminil francoski pisatelj Christian Bobin, star enainsedemdeset let. V Franciji velja za eno najbolj poetičnih peres, a za njegovim na videz lahkotnim pisanjem se skriva trdna drža, njegovo presojanje je natančno in neprizanesljivo. Slovenci imamo več njegovih prevedenih knjig, kot so Najnižji, poetični roman o Frančišku Asiškem, za katerega je bil nagrajen, bil je zelo priljubljen, pa knjige kratke proze, kot so Šibkost angelov, Za vedno živa, Vsi so zaposleni. Leta 2009 je izšel njegov roman Ruševine neba, v katerem s kratkimi fragmenti, refleksijami, poetičnimi utrinki neusmiljeno razgalja vladavino Ludvika XIV. kot poosebljenje megalomanske in brezobzirne diktature oblasti in denarja. V ta čas je segel, da bi lahko videli, kaj se dogaja okrog nas in dodal: »Povsod okrog nas je Versailles. Čeprav Ludvika XIV. ni več, svetu še vedno in nič manj brezobzirno in megalomansko vladata razkošje in denar.« Ob smrti Christiana Bobina se tega zanimivega pisatelja spominjamo v Literarnem nokturnu z odlomkom iz romana Ruševine neba v prevodu Nadje Dobnik. Igralec Primož Pirnat,glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,mojstrica zvoka Sonja Strenar,režiserka Ana Krauthaker,urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.Produkcija 2015.

Kot napoved bližajočega se koncerta ljubljanskega Foruma nove glasbe, na katerem bo Dunajski Klangforum izvedel Mikrofonijo I Karlheinza Stockhausna (5. 12., Klub Cankarjevega doma), ponavljamo oddajo, posvečeno Stockhausnovi skladbi Spirala.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt