Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tjaša Krajnc

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Pesnik France Balantič se je rodil 29. novembra leta 1921 v Kamniku, umrl je 24. novembra 1943 v Grahovem. Njegova poezija ne glede na povojno usodo njegovih pesmi danes velja za eno najprodornejših 20. stoletja na Slovenskem. Leta 1991 so izšle njegove Zbrane pesmi, leta 2003, ob 60. obletnici njegove smrti pa faksimilni natis zbirke V ognju groze plapolam, ki je izšla posthumno leta 1944. Pesem Ne najdem domov interpretira dramski igralec Ivo Ban.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Predstavljamo srečanja z mitom o Orfeju in z njegovo vsebino v umetniških glasbenih upesnitvah 20. stoletja in današnjega časa. Tudi sodobni Orfej se navezuje na mit in izročilo v svoji težnji po sublimaciji, dvigu k božjemu, ko se prepusti hrepenenju in neukrotljivi želji, da bi se v ljubezni združil z Evridiko. Pri tem izgubi strah pred misterijem smrti in božjim zakonom. V današnji dobi avtomatizacije, dehumanizacije in prisile, ki jih uvaja vabljiv zdrs množic v strinjanje z neetičnim, pa njegovo hotenje označujejo: groteska, banalnost, degradacija. Ob tem glasbene poti sledijo Orfejevi zgodbi in slikajo čustva, situacije in razpoloženja od pastorale in humorja do nakazanega patosa, groze in strahu.

Avtor: Bor Turel

Primož Kerštanj je dirigent uspešnega ženskega zbora Carmen manet, zaposlen pa je kot umetniški direktor in ravnatelj Glasbenega centra Doremi na Bledu, kjer vodi tudi več vokalnih zasedb. Veliko sodeluje kot žirant na zborovskih revijah in tekmovanjih doma in v tujini. Z zborom Carmen manet pripravlja vrsto zanimivih projektov, med njimi je bil letošnji zborovsko-izkustveni koncert z naslovom Aurora.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Jean Baptiste Lully se je rodil 28. novembra leta 1632 v Firencah. Večino življenja je deloval na dvoru francoskega »sončnega kralja« Ludvika XIV, zato velja za mojstra francoskega baročnega sloga. Dvajsetleten je bil sprejet na dvor kot plesalec, kasneje je tam deloval kot skladatelj inštrumentalne glasbe in vodja dvornega orkestra, znanega pod imenom »24 kraljevih violin.« Napisal je več baletov, v katerih je plesal skupaj s kraljem in drugimi dvorjani, velik uspeh je imel tudi s pisanjem glasbe za Molièrove komedije, med drugimi je z glasbo opremil komediji Ljubezen zdravnik in Žlahtni meščan.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

V Zgornjem Posočju so se v rojevali številni miti, ki so si jih ljudje pripovedovali v dolgih zimskih večerih, ko so se greli ob domačem ognju. Že razmeroma zgodaj so jih začeli tudi zapisovati. Pripovedovalce zgodb na Tolminskem pa lahko srečamo še danes.

Avtor: Ivan Merljak

Prav pred kratkim je minilo stoeno leto od rojstva Balbine Battelino Baranovič; gledališke raziskovalke, režiserke, umetniške vodje in ustanoviteljice nekaterih slovenskih gledališč sredi minulega stoletja. Balbini Battelino Baranovič v spomin smo pripravili oddajo Oder, v kateri smo uporabili odlomke iz avdio zbirke Slovenskega gledališkega inštituta – Gledališkega muzeja: iz posnetka uprizoritve Proces ter pogovorov Primoža Jesenka z režiserko na njenem domu v Lovranu; iz arhiva Radia Slovenija: odlomke iz oddaj Literarni večer: Ameriško gledališče danes, avtorice Balbine Battelino Baranovič, in praznične oddaje ob njeni devetdesetletnici, ki jo je pripravila Neva Zajc. V oddajo so vključeni tudi odlomki iz besedil v gledaliških listih Eksperimentalnega gledališča in iz intervjuja, ki je nastal za zbornik ob 50-letnici Slovenskega mladinskega gledališča. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi Tatjani Coloni, ki je delila spomine na Dramski krožek Mladinskega gledališča, sredi 50-ih let preteklega stoletja. Oddajo sta pripravili Ana Perne in Petra Tanko. Vabimo vas k poslušanju!

Avtor: Petra Tanko

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Legendarni trobentač Wynton Marsalis je o Wayne Shorterju med drugim dejal: »Shorter je na najvišjem umetniškem nivoju, ki se ga ne da preseči. Vsakdo stremi k svojemu lastnemu zvoku, njegov zvok pa je dokončen.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Predstavljamo razstavo Konstruirane krajine v Galeriji Vžigalica v Ljubljani. Njen avtor, italijanski filozof in kulturni antropolog Leone Contini na umetniški način razmišlja o migracijah iz Kitajske v Italijo, ki so posledica razcveta tekstilne industrije na toskanskem podeželju. Napovedujemo Mednarodni festival sodobne glasbe, imenuje se Biennale Koper in v našem obalnem mestu letos poteka osma edicija.

Avtor: Urban Tarman

Sibeliusovi zadnji simfoniji sta spokojni mojstrovini, kjer glasba stoji v lesketajočem se poetičnem lesku. Svetloba in sanjska lahkotnost sta tudi izhodišče novega violinskega koncerta, imenovanega O svetlobi in lahkotnosti, danskega skladatelja Runeja Glerupa, ki ga je 15. septembra v koncertni hiši danskega radia v Köbenhavnu premierno izvedla violinistka Isabelle Faust. Koncert se je začel s preludijem iz scenske glasbe Gospod Oluf, on jezdi Carla Nielsena.

Avtor: Polona Kovačič

V današnji oddaji se posvečamo nenavadnemu, a izjemno zanimivemu poklicu šepetalca v gledališču. Šepetalec gledališkim igralcem prišepetava besedilo za lažje izvajanje gledališke predstave. Gaja Pöschl, šepetalka v SNG Drama Ljubljana, zase pravi, da diha in živi z gledališkim odrom. Varno skrita v luknjici za zaveso spremlja igralke in igralce na njihovih odrskih popotovanjih. Kaj pravzaprav zajema poklic šepetalke v gledališču? Kako postaneš šepetalec, katere spretnosti moraš obvladati? O vsem tem bo tekla beseda v tokratnih Jezikovnih pogovorih.

Avtor: Ana Rozman

Predvajamo slovenske adventne pesmi in Marijino mašo za mešani zbor in orgle Matije Tomca.

Avtor: Brigita Rovšek

Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni običajna, vsakdanja. Milena je izjemen človek, neizmerno talentirana igralka in ja, tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih odkrivamo ne samo življenje Milene Zupančič ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma.V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 1999 je Jernej Novak zapisal, da je »Milena Zupančič rojena igralka: odprta je, dojemljiva, sposobna je v sebi začutiti protislovja življenja, jih razumeti in jim dati podobo sočasnega boja«. Ko je leta 1993 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so Mileno Zupančič označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«.Golobova Kot bi Luna padla na Zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni plati.Interpretka: Milena ZupančičRežiser: Alen JelenTonski mojster: Nejc PippGlasbena oblikovalka: Darja Hlavka GodinaOdgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Produkcija: Program Ars - Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo BeletrinaPosneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.

Avtor: Alen Jelen

Tokrat vstopamo v Disneyjeva 60-ta in prvo polovico 70-ih let 20. stoletja, ko so med drugimi nastale tudi risanke 101 Dalmatinec, Knjiga o džungli, Mačke iz visoke družbe in Robin Hood. Izvirna klasika Walta Disneyja z naslovom 101 dalmatinec je s svojimi prikupnimi 4- nožnimi junaki, nepozabno zgodbo ter čudovito kombinacijo humorja in pustolovščine očarala več generacij gledalcev. Tako mimogrede, ustvarjalci so v risanemu filmu psu Pongu narisali 72 pik, psici Perditi 68, vsakemu od psičkov pa po 32 pik.

Avtor: Aleksander Golja

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Italijanski pisatelj, slikar in publicis Carlo Levi se je rodil pred 120 leti v Torinu v premožni judovski družini. Po poklicu je bil zdravnik. Poreklo in protifašistična usmerjenost sta v fašistični Italiji zaznamovala njegovo življenjsko pot. Svetovno priznanje mu je prinesel roman Kristus se je ustavil v Eboliju, ki je nastal na podlagi njegovih doživetij v konfinaciji. Napisal je še več drugih del, tudi ta večinoma pripovedujejo o tedanji italijanski družbi. Umrl je leta 1975.Avtorica oddaje Ksenija Bizjak. Prevajalca Silvester Škerl in Ksenija Bizjak,interpret Brane Grubar,bralca Nadja Jarc in Dejan Kaloper,glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Jure Culiberg, asistent Martin Florjančič, režiser Gregor Tozon. Urednici oddaje Tina Kozin, Staša Grahek.Leto nastanka 2002.

Avtor: Ars

MACH je serija skladb za solistično glasbilo in elektroniko, v katerem izraelsko-nemški skladatelj Eres Holz prepleta držo nove kompleksnosti z novorojeno občutljivostjo za emancipirano vertikalo; za novo glasbo, ki se vrti okoli parametra harmonije-kot-harmonije.

Avtor: Lovrenc Rogelj

Romana Ercegović je doktorica znanosti na področju dramaturgije, gledališka in literarna ustvarjalka ter ustanoviteljica Obrednega gledališča Duša Zemlje. Vse svoje življenje teoretično in praktično raziskuje fenomen obrednega gledališča. Ustvarila je tudi nekaj tovrstnih avtorskih predstav, kot so Molitev Zemlji, Elektra, Bela Bizonka, Marija Magdalena in Persefona, zgodba o ljubezni do sebe. Tako kot v njenih predstavah jo tudi v pesniški zbirki z naslovom Tolmuni nežnosti, v kateri je združila moči z likovno umetnico Simono Čudovan, zanimajo globine ženske duše in njene mnogotere osebnosti.Interpretka Ana Facchini, režiserka Renata Vidič, asistent režije Alen Jelen, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Jadranko Oblak, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2022.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin