Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Prvi del ponedeljkove Glasbene jutranjice prinaša suito plesnih stavkov iz Händlove opere Almira, Trio sonato št. 7 v F-duru Christopha Willibalda Glucka, Bachov Brandenburški koncert št. 2 v F-duru in Boccherinijev Kvintet za klavir in godala v e-molu, op. 57, št. 3.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Ars

Drugi del zapolnjujejo Webrova uvertura iz scenske glasbe k romantični igri Preciosa Piusa Alexandra Wolffa, Pastir na skali, predzadnje dokončano delo Franza Schuberta, nastalo na pobudo prijateljice, operne sopranistke Pauline Anne Milder-Hauptmann, in Pavana za umrlo infantinjo Maurica Ravela, ki je to svoje zgodnje delo označil za »evokacijo pavane, ki bi jo mala princesa morda plesala na španskem dvoru v starih časih…«.

Avtor: Mihael Kozjek

Osemindvajsetega novembra leta 1757 se je rodil slikar William Blake, ki je bil tudi eden največjih angleških pesnikov. Bil je samosvoj avtor, predhodnik romantike. Pisal je himnično, preroško poezijo s poudarjeno simboliko, opeval je mistična doživetja sveta. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so Poroka nebes in pekla, Spevi nedolžnosti in Spevi izkušenj. Do polne veljave je njegova poezija prišla šele v obdobju romantike. Pesem Williama Blakea z naslovom Tiger je prevedel Veno Taufer; interpretacija: Aleš Valič.

Avtor: Ars

Bogati dunajski trgovec in sposobni ljubiteljski violinist Johann von Tost je na začetku 19. stoletja velikodušno podpiral nadarjene skladatelje, pogosto pod nenavadnimi pogoji. Leta 1813 je pristopil do Louisa Spohra, tedaj že uveljavljenega violinista in skladatelja, in z njim sklenil naslednji dogovor: Spohr je v času bivanja na Dunaju od trgovca prejemal redno štipendijo, a prav vsaka skladba, ki jo je zložil, je bila za tri leta last von Tosta in je bila lahko izvedena le v njegovi prisotnosti, največkrat na posebnih soarejah, ki jih je Tost izkoriščal tudi za pridobitev novih strank. Po treh letih od nastanka so avtorske in izvajalske pravice spet pripadle Spohru in skladatelj je dela lahko javno izdal ter izvajal tudi drugod. Prva skladba, ki jo je Spohr zložil po sklenitvi dogovora, je bil Veliki nonet za flavto, oboo, klarinet, fagot, rog, violino, violo, violončelo in kontrabas v F-duru, op. 31.Za njim se bo zvrstila še glasba Ludwiga van Beethovna, Richarda Wagnerja, Louisa Moreauja Gottschalka, Joaquina Turine, Manuela de Falle in Emila Adamiča.

Avtor: Mihael Kozjek

Ob iztekajočem se letu v adventnem času plujemo po zvočnih valovih mitov in legend ter poslušamo, kako so njihove vsebine skladatelji upesnili v svojih glasbenih stvaritvah. Orfeja je v zgodovini mita oseba z verjetno najbogatejšo mitologijo. Njena vsebina je spodbudila ustvarjalnost številnih umetnikov ravno zato, ker predstavlja navdih in domišljijo, in je podoba človeka, ki je spoznal svet mrtvih in se vrnil iz njega. Hkrati pa je alegorija človeka, ukleščenega med nemoč svoje smrtnosti in prizadevanje po večnosti.

Avtor: Bor Turel

Oddajo bomo namenili skladbam vodilne slovenske jazzovske pevke Mie Žnidarič. Napravili bomo kratek prerez skozi njen, precej bogat, glasbeni repertoar. Mia Žnidarič je iz rodnih Ruš odšla v Ljubljano in se z vso strastjo zapisala jazzovski glasbi. Nastopati je začela z basistom Ninom De Glerio. Sledila je prva slovenska zbirka jazzovskih standardov v njenih vokalnih izvedbah. Jasen odprt in igriv glas, ki ob spremljavi odličnih mladih slovenskih jazzovskih glasbenikov prepeva sproščeno in z veliko veselja, so zapisali kritiki ob izidu njenega prvenca, imenovanega It`s Just Luck. Na plošči Ne, ne, ker se ne sme je Mia Žnidarič dokazala, da se lahko swinga tudi v slovenščini. V sredini devetdesetih let minulega stoletja je v njeno življenje vstopil pianist, skladatelj in aranžer Steve Klink, s katerim sanjata podobne sanje in jih uresničujeta še dandanes. Njegov trio jo je spremljal na dveh ploščah strastnih in sanjavih interpretacij jazzovskih standardov. Leta 1995 je izšla plošča Hold My Hand, sledila je plošča I Wish I Knew How. Sledili so albumi Klinkovih avtorskih skladb na besedila Svetlane Makarovič in Ferija Lainščka ter dve zbirki skladb aranžiranih za Big Band RTV Slovenija.

Avtor: Marko Kumer

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Polona Kovačič

Rastlinski virusi povzročajo polovico vseh novih bolezni rastlin in škodo kmetijstvu, ocenjeno na desetine milijard evrov. Raziskovalne preboje za njeno zmanjšanje, predvsem pa za njihovo boljše razumevanje ter preseganje je na Nacionalnem inštitutu za biologijo nedavno soočilo več kot 200 raziskovalcev iz 43 držav na mednarodni konferenci "International Advances in Plant Virology". Konferenca je potekala v okviru projekta odličnosti Marie Sklodovska Curie INEXTVIR. Biologinja prof.dr. Maja Ravnikar, tudi direktorica NIB bo povzela napredek in raziskovalne dosežke rastlinskih virologov s srečanja v Ljubljani, ki so ga pripravili skupaj z angleškim biološkim društvom.

Avtor: Goran Tenze

Poslušajte Verdijeve operne arije in samospeve Johannesa Brahmsa, Marijana Vodopivca, Karola Pahorja in Zvonimirja Cigliča. V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat predstavljamo mezzosopranistko Boženo Glavak, eno naših najopaznejših opernih in koncertnih pevk 2. polovice 20. stoletja, kot izvajalko operne glasbe in samospevov. Kot solistka je prvič nastopila v ljubljanski operi leta 1955 kot Magdalena v Verdijevem Rigolettu. V več kot petdesetih letih profesionalne glasbene poti je poustvarila približno 110 opernih vlog in pela v 2400 predstavah. Obvladovala je tudi najzahtevnejše vloge repertoarja za mezzosopran in navduševala občinstvo s prodornim in izraznim glasom izjemnega tonskega obsega. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo slišali arije iz oper Giuseppa Verdija: arijo Eboli iz Don Carlosa, arijo Azucene iz Trubadurja in arijo ciganke Preziosille: Rataplan iz opere Moč usode. Mezzosopranistko Boženo Glavak bomo slišali tudi v samospevih ob klavirski spremljavi: V samoti, op. 86, št. 2, Johannesa Brahmsa na verze Hermanna Allmersa, Jesenska Marijana Vodopivca na verze Pavla Oblaka in Dekletova molitev Karola Pahorja na verze Agnes Miegel v slovenskem prevodu Vladimirja Premruja ter Usoda Zvonimirja Cigliča na verze Pavla Oblaka, ki ga je umetnica posnela z instrumentalnim Ansamblom Slavka Osterca.

Avtor: Tjaša Krajnc

Končuje se predstavitev posnetkov koncerta našega imenitnega Policijskega orkestra, ki je 15. oktobra 2022 v čudoviti Marinovi dvorani v zgradbi glasbene šole Velenje začel novo sezono koncertnega abonmaja Pihalnega orkestra premogovnika Velenje. Najprej je na vrsti tristavčna Suita Theia – boginja svetlobe s stavki Sončni vzhod nad gorovjem Eiffel, Vtisi iz Hunsrücka in Mesečina nad reko Mozelo belgijskega skladatelja, kapelnika in dobrega znanca naših godb Berta Appermonta, potem pa še Rudarska fantazija mladega slovenskega skladatelja Tilna Slakana. Policijski orkester vodi Nejc Bečan.

Avtor: Igor Krivokapić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Tokrat vas vabimo na mednarodni festival Animateka, ki se osredotoča na visokokakovostni avtorski animirani film. Letošnja, že 19. izdaja ponuja tri tekmovalne sklope, na ogled bo 8 celovečernih animacij in več animiranih dokumentarcev, v fokusu pa je tokrat francoski animirani film. V Trstu so pretekli teden otvorili razstavo o najslavnejšem britanskem uličnem umetniku, Banksy-ju. V prostorih nekdanje ribarnice je na ogled dobrih 60 raznolikih del, poročamo pa tudi o tem, kdo je prejemnik letošnje mednarodne arhitekturne nagrade piranesi.

Avtor: Ana Rozman

V okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske je v Cankarjevem domu oktobra lani nastopil trobilni kvintet Trobility in izvedel dela Ewalda, Missona in Crespa, mesec dni pozneje, novembra, pa duo Andrej Omejc (saksofon) in Teja Udovič Kovačič (harmonika), ki je izvedel dela Bacha, Lutoslavskega in Bonina.

Avtor: Vesna Volk

Pino Pograjc: Trgetanje, Peter Rezman: Velunja, Anton Pavlovič Čehov: Drama na lovu,Javier Marias: Napisana življenjaRecenzije so napisali Andrej Lutman, Miša Gams, Ana Geršak in Matej Bogataj.

Avtor: Vlado Motnikar

Demetrij Žebre je študiral kompozicijo pri Slavku Ostercu, dirigiranje pa pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Po diplomi iz kompozicije in dirigiranja se je leta 1934 odločil za dvoletno izpopolnjevanje na mojstrski šoli praškega državnega konservatorija. Tam je delal z znamenitim dirigentom Vaclavom Talichom, znanje iz kompozicije pa je pridobival pri skladatelju Josefu Suku. Učil se je tudi kompozicije v četrttonskem sistemu pri inovatorju Alojzu Habi, vendar pa ni nikoli posegal po izrazito modernističnih glasbenih izrazilih. Kot skladatelj je bil dejaven do leta 1946, pozneje pa je postal direktor mariborske in zatem ljubljanske operne hiše. Za življenjsko delo je leta 1951 prejel Prešernovo nagrado.

Avtor: Marko Šetinc

Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni običajna, vsakdanja. Milena je izjemen človek, neizmerno talentirana igralka in ja, tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih odkrivamo ne samo življenje Milene Zupančič ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma.V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 1999 je Jernej Novak zapisal, da je »Milena Zupančič rojena igralka: odprta je, dojemljiva, sposobna je v sebi začutiti protislovja življenja, jih razumeti in jim dati podobo sočasnega boja«. Ko je leta 1993 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so Mileno Zupančič označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«.Golobova Kot bi Luna padla na Zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni plati.Interpretka: Milena ZupančičRežiser: Alen JelenTonski mojster: Nejc PippGlasbena oblikovalka: Darja Hlavka GodinaOdgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Produkcija: Program Ars - Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo BeletrinaPosneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.

Avtor: Alen Jelen

Pisatelj, bibliotekar in profesor Jaro Dolar je bil doma iz Maribora. Esej Cankar in trivialna literatura je napisal za Glazerjev zbornik leta 1978. "Črtica Sreča pripoveduje o razočaranju mladega pesnika, ki založniku zaman ponuja svoje pesmi. Nazori založnika so čisto trgovski. "Pratike, molitveniki, povesti za narod in za mladino – to še gre za silo. Ali kar malo cika v umetnost – zaman, izgubljeno, zapravljen denar! Samo lahkomiseln trgovec, idealist in zapravljivec bi se ukvarjal z moderno literaturo. Nesreča je, da se zanimajo za to literaturo samo tisti ljudje, ki nimajo denarja. In ti ljudje so nam trgovcem nezanimivi! Spišite mi, dragi gospod, kakšno Jamo nad Dobrušo, kakšnega Izdajalca domovine — potem se pomeniva ..."Esej je z glasbenimi vložki opremil Mihael Kozjek; ti so odlomki iz Fantazije za violino in klavir Matije Bravničarja v izvedbi violinista Dejana Bravničarja in pianistke Mojce Pucelj. Tonski mojster Vid Jenko, bralca Lidija Hartman in Igor Velše.

Avtor: Andrej Rot

Pariški orkester je 8. septembra v Parizu izvedel koncert, ki je ponazarjal Pitagorov izrek o "glasbi sfer" in občinstvo popeljal na kozmično potovanje med filozofijo, nebeško poezijo in duhovno domišljijo. Glasbeni večer je vodil dirigent Klaus Mäkelä in je bil posvečen nemškemu pianistu Larsu Vogtu, ki je za posledicami raka umrl 5. septembra v starosti 52 let.Simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratustra Richarda Straussa, rahlo navdihnjena z znamenitim Nietzschejevim delom, poveličuje orkester s svojimi osmimi vrhunsko orkestriranimi odseki, veličastno slovesnostjo in monumentalnim razponom. Metafizična kakovost odmeva v Skrjabinovi mesijanski Pesnitvi ekstaze, op. 54. Včasih divje in zelo vizualno umetniško vesolje skladatelja Pascala Dusapina postavlja pod vprašaj pojem zvočnega prostora v skladbi A Linea, ki je bila premierno izvedena ob povsem novem delu z naslovom Aino perujskega skladatelja Jimmyja Lópeza Bellida, enega najvznemirljivejših talentov mlade generacije.

Avtor: Polona Kovačič

Sinja ptica je nastala leta 1908 in postala svetovna uspešnica, njen avtor pa je leta 1911 prejel Nobelovo nagrado. Akademija je takrat zapisala, da "je žal sinja ptica sreče samo onkraj meja tega minljivega sveta – vendar je tisti, katerih srca so neomadeževana, ne bodo iskali zaman, kajti na njihovih potovanjih po prostranstvih dežele sanj jih bodo bogatila in (o)čistila njihova čustev in domišljije polna življenja". Pravljična drama v dvanajstih slikah je simbolistična metafora za neulovljivo absolutno srečo oziroma za možnost uresničenja vseh želja. Slušni prevod drame je nastal leta 1959 kot radijska igra za otroke. Ta je po strukturi morda res bliže glavnima mladima junakoma Tyltylu (izg. Tiltílu) in Mytylu (izg. Mitílu), a z vsebino nagovarja predvsem stare duše, ki so na svojih potovanjih opravile že veliko nalog. Tonska mojstrica je Ivica Štrukelj Dolinar; režiserka Maša Slavec; prevajalec in avtor radijske priredbe: Lojze Krakar. Tyltyla igra Igor Švajger; Mytyl je Bojan Klemenčič; Čarovnica in soseda – Mara Černe; Pes – Nace Simončič; Mačka – Kristina Piccoli; Svetloba – Alenka Svetel; Dedek – Slavo Švajger; Babica – Vera Pantič; Noč – Helena Erjavec; Smeh – Janez Sever; Čas – Jože Zupan; Mati – Jelka Cvetežar in Oče – Marjan Kralj. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v Studiih Radia Ljubljana decembra 1959.

Avtor: Klemen Markovčič

Nemška pesnica Dorothea Grunzweig že tri desetletja živi na Finskem. Življenje na daljnem severu, tujstvo, narava, umetnost in ljudje, predvsem pa velik razpon zimskih občutkov, vse to so sestavni deli njene poezije. V oddaji Literarni nokturno boste slišali nekaj pesmi iz zbirke Stekleni glasovi, ki je izšla leta 2004. Prevod je delo Tese Drev Juh,interpretacija Romana Šalehar in Vesna Jevnikar,za glasbeno opremo je poskrbela Sara Železnik,za zvok in montažo Matjaž Miklič,režirala je Ana Krauthaker,posneto leta 2013.

Avtor: Ars

V oddaji bomo napovedali bližnja solistična koncerta kitarista Marca Ribota in violončelistke Jessice Pavone ter tria norveške pianistke Liv Andree Hauge v Ljubljani. Napovedali bomo tudi koncerta tria kitarista Wolfganga Muthspiela in zasedbe klaviaturista Nduduza Makhatinija na Dunaju.

Avtor: Marko Kumer