Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 25.11.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tudi ta petek nas v Glasbeni jutranjici čaka vrsta obletnic, le da bomo danes pri tej temi ostali vse do 10-ih.V prvi uri se bomo spomnili tujih skladateljev, po liričnem utrinku pa bodo na vrsti dela naših skladateljev, katerih jubileji minevajo danes ali v teh dneh.Začenjamo s sonato Johanna Georga Pisendela, nemškega baročnega violinista in skladatelja, ki je umrl na današnji dan leta 1755. Vrsto let je vodil dvorni orkester v Dresdnu, ki je takrat v Evropi slovel kot en boljših orkestrov, poleg tega pa je bil en največjih violinistov svojega časa, ki so mu dela posvetili priznani skladatelji, kot so Albinoni, Telemann in Vivaldi.JOHANN GEORG PISENDEL: SONATA V D-DURU - ALLEGROIzvajajo: STEFANO DEMICHELI, THOMAS C. BOYSEN, MARTINA GRAULICH in UTE PETERSILGENemški pianist in skladatelj Wilhelm Walter Friedrich Kempff se je rodil na današnji dan leta 1895. Izvajal je dela pomembnih skladateljev, še posebej pa je slovel kot interpret glasbe Ludwiga van Beethovna in Franza Schuberta - posnel je vse njune sonate. Kot interpret je zagovarjal liričnost in spontanost, kar se mu je zdelo še posebej učinkovito v intimnih odlomkih. Izogibal se je razkazovanju in ekstremnim tempom samim po sebi in je stremel po lirični izpovednosti.LUDWIG VAN BEETHOVEN: ŠEST BAGATEL ZA KLAVIR, OP. 126Klavir: WILHELM KEMPFFSergej Tanejev se je rodil 25. novembra leta 1856. Ruski skladatelj, pianist, pedagog in glasbeni teoretik je menil, da mora biti glasbena ustvarjalnost premišljena in mora izhajati iz intelekta, s predhodno teoretično analizo in pripravo tematskega gradiva. Njegova dela razkrivajo obvladovanje klasične kompozicijske tehnike, tako da bi za njegov slog lahko rekli, da odraža evropsko, oziroma nemško usmeritev moskovskega konservatorija.Za svoj največji dosežek je sam označil svojo opero Oresteja, ki jo je sam imenoval glasbena trilogija, na osnovi tem iz te opere pa je osnoval še koncertno uverturo, ki jo bomo poslušali zdaj.ALEXANDER SERGEJEVIČ TANEJEV: UVERTURA ORESTEJA, OP. 6Orkester THE PHILHARMONIA, Dirigent: NEEME JÄRVIZdaj pa še glasba ameriškega skladatelja in kritika Virgila Thomsona, ki se je rodil na današnji dan leta 1896 in je imel ključno vlogo pri razvoju tako imenovanega "ameriškega zvoka" v klasični glasbi. Strokovnjaki ga označujejo za modernista, neoromantika in neoklasicista. Bil je izviren skladatelj, katerega slog zaznamujeta ostra duhovitost in odkrita igrivost. Pisal je v skoraj vseh glasbenih zvrsteh in ustvaril izviren opis ki temelji na ameriških govornih ritmih in harmonijah iz cerkvenih pesmaric.VIRGIL THOMSON: GODALNI KVARTET ŠT. 1LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Danes v Glasbeni jutranjici obeležujemo obletnice.Šesta simfonija Walterja Pistona je bila krstno izvedena na današnji dan leta1955. Skladatelj jo je napisal ob 75. obletnici Bostonskega simfoničnega orkestra in jo posvetil spominu na prejšnjega glasbenega direktorja orkestra Sergeja Koussevitzkega in njegovo ženo Natalie. Prvič pa jo je izvedel Bostonski simfonični orkester pod vodstvom Charlesa Muncha.WALTER PISTON: SIMFONIJA ŠT. 6SAINTLOUIŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LEONARD SLATKIN

Interpret: Branko Šturbej

Kot smo povedali že zjutraj (ob začetku Glasbene jutranjice), bomo danes posebno pozornost namenili slovenskim skladateljem, ki te dni obeležujejo svoje jubileje, trije minevajo prav danes.Najprej pa bomo prisluhnili glasbi Boga Leskovica, katerega jubilej bomo obeležili šele v torek, saj se je rodil 29. novembra leta 1909.BOGO LESKOVIC: SUITA ZA 3 VIOLONČELAViolončelo: MILOŠ MLEJNIK, TAMARA GOMBAČ in MARUŠA BOGATAJEn prvih slovenskih simfoničnih skladateljev je bil Matija Bravničar, ki je umrl na današnji dan leta 1977.MATIJA BRAVNIČAR: SIMFONIJA ŠT. 2 V D-DURUOrkester Slovenske filharmonije, Dirigent: SAMO HUBADZdaj pa oče slovenske romantike Davorin Jenko, ki je umrl na današnji dan leta 1914.DAVORIN JENKO / FRANCE PREŠEREN: ZA SLOVO, KAM, STRUNAMTenor: ANTON DERMOTA, Klavir: HILDA DERMOTASkladatelj Mihael Rožanc se je rodil na današnji dan leta 1885.MIHAEL ROŽANC: FANTASIA IMPROVISATA (NA TEMO IZ JUGOSLOVANSKE FOLKLORE)Klavir: LUCA FERRINI, Violina: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČObletnica rojstva Jakoba Ježa je bila 23. novembra.JAKOB JEŽ: TRETJA SUITA NARODNIH: 1. PO KOROŠKEM, PO KRANJSKEM; 2. STARO LETO; 3. NAVADA VOKALNA SKUPINA CANTICUM, Dirigent: JOŽE FÜRSTKarol Pahor je umrl 27. novembra leta 1974.KAROL PAHOR: SIMFONIJA V F-DURUORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: OSKAR DANON

10:00
Poročila

V zadnji oddaji cikla Skladatelj tedna, ki ga ta teden posvečamo skladateljem, katerih doprsni kipi ponosno stojijo na Aleji skladateljev pred stavbo Glasbene matice Ljubljana, spoznavamo življenje in delo Emila Adamiča.Emil Adamič, eden izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev prve polovice 20. stoletja, je bil vse življenje tesno povezan z Glasbeno matico. V tej ustanovi je pridobil svojo prvo formalno glasbeno izobrazbo in po prvi svetovni vojni postal eden izmed najaktivnejših članov društva Glasbene matice. V njem je bil odbornik, tri leta pa je vodil tudi Orkestralno društvo Glasbene matice.Poslušamo nekatera njegova najbolj znana orkestrska in zborovska dela ter samospeve. Oddaje Skladatelj tedna so pripravili študenti muzikologije oziroma udeleženci delavnice Glasbene mladine Slovenije za glasbeno publicistiko pod mentorstvom Veronike Brvar in dr. Katarine Bogunović Hočevar.

11:00
Poročila

Rusko-ukrajinska vojna je v ospredje postavila tudi pomembno vprašanje glede zgodovinskih korenin in posledic, to je nedokončan proces oblikovanja obeh sodobnih narodov, tako ukrajinskega kot ruskega. Po razpadu Sovjetske zveze leta 1991 se je pokazalo, da ruski modeli v Ukrajini ne delujejo, kar je bilo očitno tudi na ukrajinskem verskem prizorišču. Vojna, ki traja že deveti mesec, je razgalila, da je ideologija »ruskega sveta«, ki jo zagovarja Ruska pravoslavna cerkev, pravzaprav zlitje državne in cerkvene ideologije. O tem kot tudi o vplivih vojne na širitev Nata z novima članicama bomo govorili v tokratni oddaji Eppur si muove, In vendar se vrti, ki jo je pripravil Miha Lampreht.

Predstavljamo domače in tuje otroške in mladinske zbore, vsako leto predstavimo tekmovalne nastope z Mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje in Državnega tekmovanja otroških in mladinskih zborov Zagorje ob Savi

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Zgoščenka V vEtru spominov Tomaža Habeta je izšla konec leta 2018 pod okriljem Društva slovenskih skladateljev in v sodelovanju z Radiem Slovenija. V celoti bomo poslušali tri dela z zgoščenke. To bodo Listi iz spominske knjige za solo oboo in komorni orkester, Quasi habanera za alt saksofon in orkester ter Koncert za fagot, godala in tolkala. Kot zapiše avtorica zloženke V vetru spominov Veronika Brvar, »na avtorski zgoščenki skladatelj Tomaž Habe predstavlja instrumentalno glasbo, v kateri imajo glavno vlogo predvsem izvrstni solisti, koncertanti na oboi, alt saksofonu, fagotu oziroma trobenti. Ob izbranih solistih, za katere so bila dela pravzaprav napisana, skladatelj nameni drobne pozornosti tudi solistom v orkestrski spremljavi.«

14:00
Poročila

Pred mikrofon smo povabili režiserja velikega zmagovalca letošnjega Liffa, v Nemčiji rojenega Juraja Lerotića, čigar film Varen kraj je prejel vodomca. Film pogumno odpira vprašanja o duševnem zdravju in tabuju samomora. Oglasila sta se nam tudi Sara Kern in Lev Predan Kowarski, režiserka in direktor fotografije slovensko-avstralske koprodukcije Moja Vesna, ki je v Portorožu prejel vesni za najboljšo režijo in najboljšo igralko. Ocenjujemo pa tudi filme, ki jih v teh dneh vrtijo v kinu – med drugim Črni panter: Wakanda za vedno in Trikotnik žalosti – ter napovedujemo 19. Animateko, ki se začne prihodnji teden.

Mlado dekle, še ne osemnajstih let, zapusti puste zidove samostana, da bi se poročila z moškim, ki ga je zanjo izbral njen oče. Čeprav gre za uglednega podeželskega zdravnika in si mlada Emma obeta pestro življenje na podeželju, pa ji majhno, provincialno mesto kmalu postane prepusto. Ker celo njen mož Charles Bovary nima časa zanjo, zato postane zdolgočasena in nesrečna. Ker hrepeni po navdušenju, strasti, statusu in ljubezni, se kmalu poda v vrtinec razmerij, ki pa jo pahnejo v brezglavo zadolževanje in končni obup. Gre za slavno zgodbo iz romana francoskega pisatelja Gustava Flauberta Gospa Bovary, ki je doživela številne gledališke in filmske uprizoritve. Zadnja od teh je film francosko-ameriške režiserke Sophie Barthes, ki je za upodobitev na videz krhke Emme Bovary izbrala avstralsko igralko Mio Wasikowsko. Emmino zgodbo hrepenenja in strasti sta glasbeno obarvala brata Evgueni in Sacha Galperine.

Češka dirigentka in trobentačica Štěpánka Balcarová se ta teden mudi v Ljubljani, kjer v našem radijskem studiu 26 vodi vaje Big banda RTV Slovenija. Z njim bo danes zvečer, 25.11., nastopila v Siti Teatru v Ljubljani.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Svet kulture

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Kaj ima skupnega topla greda z eksotičnimi pojavi kvantnega sveta? Na prvi pogled prav nič. A morda ponuja priročna vrtna konstrukcija za gojenje zelenjave odlično analogijo, ključ do rešitve nekaterih osupljivih ugank, ki jih pred znanost postavljajo neravnovesni kvantni sistemi s simetrijami.Nenavadne simetrije so namreč danes stvar čiste teorije, abstraktnih matematičnih modelov, v naravi pa jih ne moremo zaznati, prav tako tudi ne z eksperimenti v laboratoriju. A če bi našli način, kako bi lahko to, kar predpostavlja teorija, zaznali v realnosti, bi to prineslo revolucionarne spremembe na številnih področjih; od superprevodnikov do kvantnih simulatorjev. Z inovativnim načrtom, kako bi se tega problema lotili, je dr. Zala Lenarčič prepričala Evropski raziskovalni svet in pridobila sredstva za raziskovalce na začetku raziskovalne kariere, t. i. ERC Starting Grant v višini 1,5 milijona evrov za petletni projekt z naslovom Šibko vzbujane kvantne simetrije. Dr. Zala Lenarčič z Odseka za teoretično fiziko Inštituta Jožefa Stefana in vodja skupine za Kvantne sisteme izven ravnovesja je bila tudi gostja oddaje Podobe znanja.

V tokratni oddaji bo dobro uro zvenela samo prelepa klavirska glasba – slišali bomo namreč tri sonate za klavir Ludwiga van Beethovna. Sonate št. 30, 31 in 32 je 8. marca lani v dvorani Filharmonije v Luxemburgu na solističnem recitalu predstavil Jean Muller. Muller je prejemnik številnih prvih nagrad na mednarodnih klavirskih tekmovanjih, to priča o njegovih izjemnih interpretacijah različnih del. Pri devetnajstih letih je postal lavreat prestižne »Mednarodne tribune mladih izvajalcev«, ki jo je gostila Evropska radiodifuzna zveza v sodelovanju z Unescom. Ta ga je označila za enega najobetavnejših umetnikov njegove generacije. Leta 2004 je zmagal tudi na klavirskem tekmovanju Francisa Poulenca v Franciji, na katerem mu je žirija soglasno pripisala vse nagrade.

Ob aprilskem odprtju letošnjega beneškega umetnostnega bienala smo v pogovoru s kuratorko Cecilio Alemani predstavili koncept, okrog katerega je zasnovala osrednjo razstavo. Pred skorajšnjim zaključkom bienala pa vas popeljemo še na krajši sprehod med nacionalne paviljone.

Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni običajna, vsakdanja. Milena je izjemen človek, neizmerno talentirana igralka in ja, tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih odkrivamo ne samo življenje Milene Zupančič ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma.V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 1999 je Jernej Novak zapisal, da je »Milena Zupančič rojena igralka: odprta je, dojemljiva, sposobna je v sebi začutiti protislovja življenja, jih razumeti in jim dati podobo sočasnega boja«. Ko je leta 1993 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so Mileno Zupančič označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«.Golobova Kot bi Luna padla na Zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni plati.Interpretka: Milena ZupančičRežiser: Alen JelenTonski mojster: Nejc PippGlasbena oblikovalka: Darja Hlavka GodinaOdgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Produkcija: Program Ars - Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo BeletrinaPosneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.

Na drugem koncertu abonmaja Filharmonični klasični koncerti Orkester Slovenske filharmonije gosti svojega starega glasbenega znanca - dirigenta Philippa von Steinaeckerja, s katerim ga povezuje že bogata koncertna pot. Tokrat pa je pred njim in orkestrom nov izziv, ki so ga naslovili »Bachu«. Na sporedu ne bodo dela tega velikega baročnega mojstra, temveč skladbe, ki se na nek način obračajo k njegovi ustvarjalnosti, dela, ki vključujejo protestantske korale.Koncert bo odprla krstna izvedba dela skladatelja mlade generacije – Andreja Makorja z naslovom Koral, dela, ki je nastalo po naročilu Slovenske filharmonije. Sledil bo Koncert za violino in orkester Albana Berga, ki ga bo z orkestrom Slovenske filharmonije izvedla gostujoča solistka Carolin Widmann – priznana nemška violinistka, ki se v izvajalski praksi pogosto osredotoča na sodobno glasbo. V drugem delu glasbenega večera pa bo zazvenela še Simfonija št. 5, op. 107, »Reformacijska«, Felixa Mendelssohna Bartholdyja.

22:00
Poročila

Dobrodošli v znamenju sibil, Apolonovih duhovnic. Prerokovalski dar naj bi jim omogočal razvozlati in razložiti božji orakelj. Prerokbe osmih izmed njih, uglasbene v partiturah Orlanda di Lassa, bomo slišali na posnetku solističnega kvarteta iz Komornega zbora RIAS. Koncert je potekal septembra letos v muzeju Scharf-Gerstenberg v Berlinu.

Ameriški pisatelj Francis Scott Fitzgerald (1896-1949), najbolj znam kot avtor romana Veliki Gatsby, je pred svojo smrtjo intenzivno oblikoval knjigo kratkih zgodbic o Patu Hobbyju. Izhajale so v reviji Esquire, vendar je Fitzgerald pred izidom zadnjih petih zgodbic decembra 1940 umrl star 44 let. Pat Hobby je pozabljeni holivudski scenarist iz časov nemega filma. V novem obdobju se le še potika po studijskih prostorih in tu in tam ulovi honorar za kakšno zamisel ali celo nastavek zgodbe. Večinoma je brez denarja in kadar le lahko popiva. Tudi Fitzgerald sam je bil scenarist v Hollywoodu in v liku Pata Hobbyja je veliko samoposmeha, humorja pa tudi nostalgije. Izbrali smo zgodbo Domoljubna miniatura, v kateri ob pisanju scenarija za kratek domoljubni film obuja spomine na svojo, vsaj z njegovega trenutnega vidika, razkošno preteklost.Prevajalec Matej Juh,režiser Saška Rakef,interpret Blaž Šef,glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,mojstrica zvoka Sonja Strenar.Produkcija 2022.

Oddajo bomo namenili pianistu, skladatelju in enemu od pionirjev bebopa Alu Haigu. Letos je minilo sto let od njegovega rojstva. Alan Warren Haig se je rodil 19. julija leta 1922 v Newarku v državi New Jersey. Klavir je študiral na kolidžu v Oberlinu. Leta 1945 je že zaigral v zasedbah Dizzyja Gillespieja in nato tudi v kvartetu Charlieja Parkerja. Pozneje je nastopal in snemal predvsem v triu.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt