Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 24.11.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Interpretira Lara Fortuna.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Haydn se je znal odlično vživeti v Goldonijeve značaje ter jih s svojim čistim in transparentnim stilom celo poplemenitil, učinek komedijskega dogajanja pa stopnjeval z izvrstnimi viški v mojstrsko napisanih finalih. Seveda je bilo nujno, da se je sem in tja od Goldonija tudi oddaljil, še zlasti v razpletu, kar pa celoti nikakor ni v škodo – prav nasprotno: oddaljitev je namreč razkrila drugo tipiko komedijantskega teatra, ki ne more končati brez moralnega nauka, da se človekove slabosti maščujejo njemu samemu in da zmaga le tisto, kar ga plemeniti.

10:00
Poročila

Ta teden se sprehajamo pred pročeljem Glasbene matice Ljubljana, natančneje po Aleji slovenskih skladateljev, ter spoznavamo življenja in zapuščino skladateljev, ki so bili s svojim delom pomembni za razvoj glasbe na Slovenskem. V četrti oddaji pozornost namenjamo Antonu Foersterju, Hugolinu Sattnerju in Vatroslavu Lisinskem. Anton Foerster in Hugolin Sattner sta celo življenje ustvarjala odmevne posvetne in duhovne skladbe ter sta redno sodelovala z Glasbeno matico, Lisinski pa je kot ikona hrvaške nacionalne glasbe in privrženec ilirskega gibanja svoj glasbeni pečat pustil tudi na Slovenskih tleh.Oddaje Skladatelj tedna so pripravili študenti muzikologije oziroma udeleženci delavnice Glasbene mladine Slovenije za glasbeno publicistiko pod mentorstvom Veronike Brvar in dr. katarine Bogunović Hočevar.

11:00
Poročila

V pregledu koncertov pa še o koncertu Ansambla Albana Berga z Dunaja v Cankarjevem domu, nastopu Firšt tria v Narodnem domu v Celju, tretjem koncertu abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, izvedbi oratorija Mesija Georga Friedricha Händla, 2. koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije ter zaključkih festivala Kitarika in Orgelskega festivala v Kopru.

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila

Avtorica, ki je za svoje delo prejela številna priznanja in nagrade, je bila letos častna gostja na festivalu Dnevi poezije in vina. Ob tej priložnosti je pri nas izšel izbor njenega pesniškega ustvarjanja z naslovom Kamnolom duš (izbrala in prevedla Kristina Kočan, Beletrina, 2022). V svojih pesmih Carolyn Forché spodkopava slogovne postopke in se v njih deklarira kot pričevalka zgodovine, zato je ena od glavnih komponent njene poezije moč spomina. Čeprav njen pesniški opus – napisala je tudi knjigo spominov Kar ste slišali, je res – ni obsežen, velja za eno najvidnejših imen sodobne ameriške poezije. O njej je med drugim razmišljala tudi v pričujočem pogovoru.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

14:00
Poročila

Težko si je predstavljati količine not, ki jih je Camille Saint-Saëns spravil na papir in hkrati uspel nastopati kot pianist, dirigent in komorni glasbenik. V izjemno travmatičnem obdobju njegovega življenja, ko sta mu umrla oba sinova in je posledično razpadel tudi njegov zakon, njegovo skladateljsko pero ni zastalo. Pa vendar v glasbi ni slišati odzvenov življenjskih dogodkov, ki nedvomno zaznamujejo vsakega človeka. Tako lahko na nek način bolje razumemo Saint-Saënsov odnos in pristop do ustvarjalnosti, ki bi prej lahko bil nekakšen svet vzporedne ali višje realnosti; glasba bolj sorodna Mozartu kot Beethovnu, s katerim ga tako radi vzporejajo.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs

Lara Pelikan je 13. maja nastopila kot del cikla Solo e da camera Akademije za glasbo v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata. Predstavila se je s pisanim sporedom iz katerega smo izbrali dela Žarka Živkovića, Ludwiga Spohra in Iva Petriča.Lara Pelikan je svojo glasbeno pot začela pri osmih letih v Celju, kjer jo je poučevala Erika Frantar - tako na osnovni kot tudi na srednji stopnji. V šolskem letu 2016/17 se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani in leta 2019 diplomirala, magistrski študij pa je vpisala pod mentorstvom Mojce Zlobko Vajgl. V času magistrskega študija se je udeležila mednarodne izmenjave Erazmus in študirala v Italiji, kjer je bila študentka v razredu Patricie Tasini.

Na slovesni prireditvi, ki bo potekala na Gospodarskem razstavišču v okviru 38. izvedbe Slovenskega knjižnega sejma, bosta podeljeni pomembni priznanji za področje leposlovnega ustvarjanja, in sicer nagrada za najboljši literarni knjižni prvenec, podeljuje jo Društvo slovenskih pisateljev, in nagrada Radojke Vrančič, priznanje za mladega prevajalca, ki ga podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Prejemnik nagrade za najboljši knjižni prvenec leta je Pino Pograjc za knjigo poezije Trgetanje (Literarno društvo IA), nagrado Radojke Vrančič pa letos prejme Živa Čebulj za prevod izbrane poezije egiptovsko-francoske pisateljice Andrée Chedid Ubesediti pesem (Književno društvo Hiša poezije). Prireditev, na kateri se bosta nagrajenca predstavila z izbranimi pesmimi iz knjig in v pogovoru, spremljamo v neposrednem prenosu. Pri njeni obliki in izvedbi sodelujejo Društvo slovenskih pisateljev, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in program Ars.

Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni običajna, vsakdanja. Milena je izjemen človek, neizmerno talentirana igralka in ja, tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih odkrivamo ne samo življenje Milene Zupančič ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma.V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 1999 je Jernej Novak zapisal, da je »Milena Zupančič rojena igralka: odprta je, dojemljiva, sposobna je v sebi začutiti protislovja življenja, jih razumeti in jim dati podobo sočasnega boja«. Ko je leta 1993 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so Mileno Zupančič označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«.Golobova Kot bi Luna padla na Zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni plati.Interpretka: Milena ZupančičRežiser: Alen JelenTonski mojster: Nejc PippGlasbena oblikovalka: Darja Hlavka GodinaOdgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Produkcija: Program Ars - Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo BeletrinaPosneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.

Poslušamo pevce in godce iz Kotelj na Koroškem in okolice, kot so zapeli in zaigrali v devetdesetih letih, glasbo pa dopolnjujejo izvedbe iz bližnjih krajev iz drugih obdobij, iz šestdesetih in osemdesetih let. Nekatere pesmi so povezane z romarskim izročilom, veliko pa jih odslikava nekdanje življenje z veselimi in žalostnimi stranmi, ki so v različnih časovnih obdobjih skozi različne dejavnosti poleg kmetovanja in gozdarstva zaznamovala te kraje.

Poslušajte skladbe Bernharda Henrika Crusella, Huga Kauderja, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Ivana Danka.V Komornem studiu bomo predstavili posnetke 2. koncerta desetega komornega cikla Carpe artem. Društvo za komorno glasbo Amadeus ga je pripravilo v koprodukciji s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor. Drugi koncert komornega cikla Carpe artem z naslovom Neukrotljivi um je programsko zasnoval slovaški oboist in skladatelj Ivan Danko, ki je od leta 2011 solo oboist državne operne hiše v Stuttgartu. Na odru so se mu pridružili: violinista Veronika Vilar Brecelj in Miladin Batalović, violist Levente Gidró in violončelist Gorazd Strlič. Posvetili so se izvedbi dveh redko izvajanih del: lahkotnega klasicističnega Divertimenta za oboo in godalni kvartet v C-duru skandinavskega skladatelja in klarinetista Bernharda Henrika Crusella ter poznoromantičnega Prvega godalnega kvarteta moravsko-avstrijskega skladatelja Huga Kauderja. Poleg teh del so izvedli še kvartet za oboo in godala Wolfganga Amadeusa Mozarta, kot skladatelj pa se je predstavil tudi izstopajoči izvajalec koncertnega večera, oboist Ivan Danko.

22:00
Poročila
22:55
Divertimento

Glasbena medigra

Nedavno preminuli pesnik in prevajalec Robert Bly predstavlja enega izmed vrhov sodobne ameriške poezije, sploh pesmi v prozi. Ta njegova besedila zaznamujeta na videz preprost jezik in domala plastičnost, s katero avtor podaja izseke vsakdana. A že njihov meditativni ritem in refleksija, ki jih obdaja, dajeta slutiti, da avtorja bolj kot površje opisanega prizora zanima nekaj drugega, namreč kompleksnost sveta, ki se svetlika tudi iz njegovega najmanjšega drobca.Prevedla Tina Kozin,režiserka Saška Rakef,interpret Blaž Šef,glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,mojstrica zvoka Sonja Strenar,leto produkcije 2022.

Aaron Copland se je rodil v Brooklynu 14. novembra leta 1900 v družini priseljencev. Umrl je kmalu po svojem 90. rojstnem dnevu, decembra 1990. Njegov glasbeni motto je bil, da bi morala glasba pripadati vsem ljudem. Leta 1929 je ustvaril Simfonično odo. V njej je Copland iz ene same jasne fraze izpeljal 20-minutni lok herojskih refrenov, umirjenih liričnih godalnih pasusov in plesnih fanfar.Luigi Dallapiccola je bil 4 leta mlajši od Coplanda in ga uvrščamo med začetnike dvanajsttonske kompozicijske tehnike, imenovane dodekafonija. V nasprotju s Schönbergom, Webernom in Bergom je Dallapiccola dodekafonijo obravnaval nekoliko svobodneje in ponekod striktna pravila te tehnike tudi kršil, če je tako zahtevala dramaturgija skladbe.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt