Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 23.11.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

23. novembra obeležujemo državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij. V prvem delu Glasbene jutranjice predvajamo Bitko Heinricha Ignaza Franza von Biberja, odlomka iz Maše v času vojne Josepha Haydna ter Žalne in triumfalne simfonije, op.15 Hectorja Berlioza in simfonično pesnitev Bitka proti Hunom Franza Liszta.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

23. novembra obeležujemo državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij. Predvajamo stavek Bojišče na ledu iz kantate Aleksander Nevski, op. 78, Sergeja Prokofjeva, prvi stavek suite Planeti, op. 32, Gustava Holsta z naslovom Mars, glasnik vojne in četrti stavek Junakovo bojišče iz simfonične pesnitve Junakovo življenje, op. 40, Richarda Straussa.

23. novembra obeležujemo državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov tin opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij. Predvajamo tretji stavek Adagio iz Simfonije št. 7 v C-duru, op. 60, 'Leningrajske' Dmitrija Šostakoviča, Wellingtonovo zmago ali bitko pri Vitoriji, op. 91 Ludwiga van Beethovna, Žalostinko za orkester Lidice Bohuslava Martinůja in četrti stavek iz Simfonije št. 3 Aarona Coplanda.

Lenart Krečič je eden vodilnih slovenskih saksofonistov. Z zasedbo "Home Run" je pravkar izdal novo ploščo "All Is Well". Pred koncertom v Cukrarni v okviru cikla JAZZ ARS ALL STARS (v nedeljo, 27. novembra ob 20.00) se bo z njim pogovarjal Hugo Šekoranja.

10:00
Poročila

V tretji oddaji ciklusa Skladatelj tedna bomo pod drobnogled vzeli Benjamina Ipavca, člana znane družine šentjurskih zdravnikov in glasbenikov, ki so pustili pomembno sled v slovenski glasbeni kulturi. Benjamin Ipavec se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal tudi kot eden prvih posvetnih pevovodij in dirigentov, kot prvi slovenski mladinski skladatelj in kot ustvarjalec prve slovenske opere, komorne glasbe in na splošno začetnik različnih žanrov, najbolj pa je znan po svoji vokalni in zborovski glasbi.Oddaje Skladatelj tedna so pripravili študenti muzikologije oziroma udeleženci delavnice Glasbene mladine Slovenije za glasbeno publicistiko pod mentorstvom Veronike Brvar in dr. katarine Bogunović Hočevar.

11:00
Poročila

"Pesnikova naloga – nikar se ne zgrozite ob tej misli – ni občutiti pesniško stanje; to je zasebna zadeva. Njegova naloga je, da pesniško stanje ustvari pri drugih," je zapisal Paul Valéry. Ta klasik francoske poezije je bil vse kaj drugega kot avtor, ki se predaja navdihu in sledi pesniškim muzam. Prodorno, natančno je opazoval svoj ustvarjalni proces ter svoja delovanja sploh in se v zgodovino vpisal tudi kot pretanjeni mislec, ki je s svojim mišljenjem ključno zaznamoval razvoj literarne teorije. Esej Poezija in abstraktno mišljenje je izšel v knjigi zbranih Valéryjevih esejev O poeziji, ki je izšla v prevodu Varje Balžalorsky pri LUD Literatura. Bereta Renato Horvat in Jasna Rodošek. Produkcija oddaje: 2021.

11:45
Intermezzo

Kratka glasbena medigra

12:00
Poročila

Poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Huga Wolfa, Vilka Ukmarja, Johna Williamsa in Bohuslava Martinuja. V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe z violinistom Karlom Žužkom, ki je bil član Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana od sezone 1964/1965 do sezone 1996/1997, od leta 1980 pa je bil koncertni mojster in je v orkestru igral do leta 2006. Karel Žužek je igral tudi v Slovenskem godalnem kvartetu, Klavirskem kvartetu RTV Ljubljana in Ljubljanskem godalnem kvartetu, v Komornem orkestru RTV Ljubljana, Ansamblu Slavko Osterc, Camerati Labacensis in drugih komornih zasedbah. Violinista Karla Žužka bomo predstavili v izvajanju 1. stavka Koncerta za violino in orkester v Es-duru, KV268, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Intermezza za godalni kvartet Huga Wolfa, Concertina za violino in orkester Vilka Ukmarja, teme iz filma Schindlerjev seznam Johna Williamsa in 3. stavka Koncerta za godalni kvartet in orkester Bohuslava Martinuja. Ponovitev bo v četrtek, 24. novembra, ob 5.05.

13:00
Poročila

Zgodba o Evi je zgodba o brezpravni ženski, ki je žrtev družbenih razmer in patriarhalnih odnosov. Tema je značilna za Zofka Kveder, ki je bila bojevnica za socialne pravice žensk v času med obema vojnama. Bila je vrstnica Ivana Cankarja in sopotnica moderne, ki ji je bila blizu tudi slogovno. Sicer pa so njene zbirke črtic in novel začele izhajati leta 1900, že prva z naslovom Ljubezen pa je povzročila senzacijo in splošno ogorčenje.
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; tonski mojster: Jure Culiberg; dramaturg: Pavel Lužan; avtorica radijske priredbe in režiserka: Irena Glonar.
Eva – Polona Juh; Podkrajec – Dare Valič; Jože – Uroš Smolej; Mati – Ljerka Belak; Spovednik – Boris Ostan. Produkcija Uredništva igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2001.

Glasbena medigra.

14:00
Poročila

Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami, ki se bodo kakor vsako leto začeli 25. novembra, bomo v oddaji Glasovi svetov govorili o tem, zakaj je nasilje družbeni in sistemski problem, kakšni stereotipi še vedno prevladujejo glede nasilja in kako smo vsi soodgovorni za ustvarjanje družbe brez nasilja. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila Dalido Horvat iz Društva SOS telefon za ženske in otroke, žrtve nasilja.

14:50
Poigra

Pred sobotno premierno baleta Madam Bovary v SNG Maribor smo pred mikrofon povabili koreografinjo in režiserko Valentino Turcu.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Fotografa Tereza Kozinc in Klavdij Sluban sta čas pandemije in zaprtja v svoje domove izkoristila za ustvarjanje. Kot sta povedala, je bilo to eno najlepših obdobij njunega življenja. V tem času sta doživela tudi rojstvo svojega sina in prvo leto njegovega življenja. V fotografski objektiv sta vsakodnevno lovila preobrazbo svoje družine. Fotografije sta razstavila v Mali galeriji Cankarjevega doma in jih naslovila Bonjour le jour, kar v francoščini pomeni Dober dan, dan. Prevajalec in pisatelj Branko Gradišnik pa je z družino koronske ukrepe obšel s potovanjem po Provansi. Nastal je potopis V raj in nazaj, ki ga predstavljamo med ostalimi novostmi založbe Sanje.

Čeprav se je v otroštvu in mladosti učil igranja na več instrumentov pri rudarskih godbenikih v rojstni Idriji, je skladatelja pri glasbenem ustvarjanju najbolj navdihoval človeški glas – prepevati in komponirati je začel že zgodaj. Navdušenje nad vokalno glasbo pa je prevzel tudi od svojih glasbenih mentorjev, pri katerih je pridobil osnovno glasbeno izobrazbo in nekaj znanja v harmoniji in kontrapunktu – to so bili organist in idrijski gimnazijski učitelj Ivan Pogačnik, skladatelj Ignacij Hladnik v Novem mestu, kjer je obiskoval gimnazijo, in Matej Hubad, s katerim se je seznanil v času svojega uradniškega službovanja v Ljubljani, ko je pel v zboru Glasbene matice.

V pregledu koncertov pa še o koncertu Ansambla Albana Berga z Dunaja v Cankarjevem domu, nastopu Firšt tria v Narodnem domu v Celju, tretjem koncertu abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, izvedbi oratorija Mesija Georga Friedricha Händla, zaključkih festivala Kitarika in Orgelskega festivala v Kopru.

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni običajna, vsakdanja. Milena je izjemen človek, neizmerno talentirana igralka in ja, tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih odkrivamo ne samo življenje Milene Zupančič, ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma.V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 1999 je Jernej Novak zapisal, da je »Milena Zupančič rojena igralka: odprta je, dojemljiva, sposobna je v sebi začutiti protislovja življenja, jih razumeti in jim dati podobo sočasnega boja«. Ko je leta 1993 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so Mileno Zupančič označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago.«Golobova knjiga Kot bi Luna padla na Zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni strani.Interpretka: Milena ZupančičRežiser: Alen JelenTonski mojster: Nejc PippGlasbena oblikovalka: Darja Hlavka GodinaOdgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Produkcija: Program Ars - Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo BeletrinaPosneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.

19:16
Poigra

Ko je pri sedmih letih od babice dobil klavir, se je v njem zbudila ljubezen do tega prelepega instrumenta in vse do danes ni zbledela. Miha Renčelj se je tako že v zgodnji mladosti odločil, da bosta s klavirjem ustvarila nekaj več, šla dlje, ne samo po začrtani poti, ki jo določa osnovna glasbena izobrazba. Najprej je bilo tu preigravanje v različnih glasbenih zasedbah, potem je začel brskati po sebi in ugotovil, da lahko ustvari nekaj svojega ‒ z ustvarjanjem avtorskih skladb je bolje spoznal tudi svoj glas. Že zelo mlad se je tako dodobra udomačil na odrskih deskah. Ko je še globlje pogledal vase, si je od glasbe želel še več. Skladanje je postalo njegov kruh, z znanjem s področja glasbene produkcije se mu je odpirat nov svet. V zadnjih letih je tako nastalo kar nekaj skladb za gledališke predstave in druge glasbene projekte, neopažen pa ni ostal tudi na festivalu Slovenskega šansona in Slovenski popevki.

Poslušamo posnetek koncerta Godalnega kvarteta Tartini v zasedbi: Miran Kolbl in Romeo Drucker – violina, Aleksandar Milošev – viola in Miloš Mlejnik – violončelo, ter sopranistke Štefice Stipančević. Koncert je bil 19. marca 2017 v Samostanu sv. Ane v Kopru v okviru 32. Slovenskih glasbenih dnevov. Na sporedu je bilo pet skladb: Godalni kvartet v a-molu Slavka Osterca, Tri pesmi za glas in godalni kvartet Marija Kogoja, Godalni kvartet št. 5 Lucijana Marije Škerjanca, Štiri belokranjske pesmi za glas in godalni kvartet Slavka Osterca v priredbi Alojza Srebotnjaka ter Godalni kvartet Demetrija Žebreta.

22:00
Poročila

Poslušamo tri bende, ki prečijo džezovsko, elektronsko, improvizirano muziko, domačo zasedbo Etceteral z drugo ploščo Rhizome, prav tako novo ploščo baltimorske zasedbe Horse Lords Comradely Objects in še čilski trio Nichunimu.

Na dan Rudolfa Maistra, ki je pri nas državni praznik, se bomo poklonili eni največjih osebnosti 20. stoletja pri nas. Rudolf Maister (1874 – 1934) je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško stražo in tako prevzel oblast v Mariboru. Bil je vojak in organizator, a tudi mož besede in duha — iskalec lepote, zbiralec knjig in pesnik. Na ta praznik poslušamo eno izmed njegovih zgodnjih pesmi, balado Patra Feliksa zdravilo, ki jo je Maister objavil pod psevdonimom Vojanov v Ljubljanskem zvonu 1. oktobra leta 1898.Interpret Gregor Zorc,režiserka Ana Krauthaker,glasbena opremljevalka Nataša Kocjančič,tonski mojster Matjaž Miklič,urednika oddaje Andrej Rot in Gregor Podlogar.Leto nastanka 2016.

Prisluhnite najbojšim skladbam za veliki džezovski orkester, kot jih je izbrala žirija tekmovanja "The Karel Krautgartner 2021 Competition Final for the Best Composition for a Jazz Orchestra". The Concept Art Orhestra je vodila dirigentka Stepanka Balcarova, ki se te dni mudi v Ljubljani. V petek, 25. novembra, bo dirigirala Big Bandu RTV Slovenija v ljubljanskem SiTi Teatru.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt