Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Spreminjanja (La Changeante) je naslov najobsežnejše skladbe 1. dela Glasbene jutranjice - Telemannove Uverture v g-molu za godala in basso continuo, ki se zgleduje po francoskih baročnih plesnih suitah. Predvajamo še Arabesko št. 1 Clauda Debussyja v priredbi za harfo Henriette Renié, Sinfonio a tre Alessandra Stradelle v priredbi za ansambel violončelov Valterja Dešpalja, Koncert za oboo in godala v d-molu Alessandra Marcella, ki ga bosta izvedla orgličar Miro Božič in organistka Polona Gantar ter Koncert za trobento, godala in čembalo v Es-duru Johanna Baptista Georga Nerude.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

V 2. delu osvetljujemo ozadje nastanka Beethovnovega zgodnjega dela - 8 variacij na Waldsteinovo temo za klavir štiriročno, WoO 67. Spored dopolnjuje še glasba Beethovnovega sodobnika, skandinavskega skladatelja Bernharda Henrika Crusella: Concertino za fagot in orkester v B-duru.

Interpretira Neža Maurer

V sklepu ponedeljkove Glasbene jutranjice pozornost najprej namenjamo suiti iz opere Háry János Zoltána Kodáklyja. Operna zgodba se naslanja na komični ep Janosa Garayja z naslovom Veteran, ki govori o vojaku veteranu bujne domišljije, sanjaču po imenu Hary Janoš. Hary je veteranski husar, ki dneve in večere preseda v vaški krčmi in s pripovedmi o svojih bolj ali manj izmišljenih junaštvih kratkočasi naključne poslušalce.V preostanku Glasbene jutranjice na sporedu še Arabeske v obliki variacij na priljubljeno temo iz Verdijeve opere Rigoletto, op. 2 Hansa von Bülowa, Dvoržakova Serenada za pihala, violončelo in kontrabas v d-molu, op. 44, Sonata za violino in klavir št. 2 Milka Lazarja, Bartókova Plesna suita za orkester in Klavirski trio Litovca Stasysa Vainiunasa.

Zgodba se začne v letu 1932. Čas Jožeta Plečnika in pomembnih dogodkov za slovensko kulturo. Glasbena matica je takrat slavila 60-letnico obstoja in delovanja založbe, 50-letnico delovanja glasbene šole in 40-letnico delovanja pevskega zbora. Ob tem jubileju je na pobudo Glasbene matice Jože Plečnik uredil stavbo Glasbene matice in park pred poslopjem. Takrat je tudi nastala zamisel za ureditev aleje slovenskih skladateljev. Danes se v njej nahajajo doprsni kipi desetih skladateljev: Mateja Hubada, Frana Gerbiča, Benjamina Ipavca, Vatroslava Lisinskega, Jacoba Handla Gallusa, Davorina Jenka, Stevana Mokranjca, Hugolina Sattnerja, Antona Foersterja in Emila Adamiča. In prav skladateljem znamenite matičine aleje posvečamo v tem tednu oddajo Skladatelj tedna.V prvi oddaji Elena Kostova predstavlja Davorina Jenka, Mateja Hubada in Frana Gerbiča.Oddaje Skladatelj tedna so pripravili študenti muzikologije oziroma udeleženci delavnice Glasbene mladine Slovenije za glasbeno publicistiko pod mentorstvom Veronike Brvar in dr. katarine Bogunović Hočevar.

Oddajo bomo namenili glasbi zelo aktivnega, a manj prepoznavnega pianista Marka Petrušiča. Je letnik 1974, diplomiral je iz jazzovskega klavirja na univerzi v Gradcu. Sodeloval je v zasedbi Greentown Jazz Band, posnel z Bracom Doblekarjem album Mir prijateljstvo ljubezen ter zasnoval celo vrsto zasedb v različnih formatih. Tako je ustanovni član, vodja, avtor in inštrumentalist zasedb Blue Train, Just Friends Quartet in pa Blue Train Quintet.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na začetku novembra je začela izhajati nova mednarodna spletna revija Frontiers of Arachnid Science, revija za znanosti o pajkovcih, lat. arachnida, predvsem na kopnem razširjene skupine členonožcev, kamor spadajo npr. pajki, škorpijoni, mušice, med drugim pa tudi suhe južine. Glavni urednik nove na konceptu odprtega dostopa utemeljene revije "mejniki znanosti o pajkovcih", arahnologije, znanstveni svetnik z Nacionalnega inštituta za biologijo, izr. prof. dr. Matjaž Kuntner, je gost v oddaji. Založba Frontiers s preko 160 znanstvenimi revijami je sicer tretja najbolj citirana in šesta največja raziskovalna založba na svetu. Na spletu je dostopna na naslovu https://www.frontiersin.org/ .

Poslušajte arije iz oper Gioacchina Rossinija, Charlesa Bizeta in Julesa MassenetaV oddaji Ženske v svetu glasbe bomo predstavili mezzosopranistko Boženo Glavak, eno naših najopaznejših opernih in koncertnih pevk 2. polovice 20. stoletja. Rodila se je v meščanski družini, leta 1932, v Čakovcu. Na svoj glas je opozorila že v srednji šoli, a ker na Hrvaškem ni mogla dobiti štipendije, se je odločila za nadaljevanje izobraževanja v Sloveniji. Na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani je nadaljevala študij solopetja pri profesorici Kseniji Novak Kušej, ki je ostala njena mentorica tudi na začetku profesionalne glasbene poti. Božena Glavak je v več kot petdesetih letih profesionalne glasbene poti poustvarila okrog 110 opernih vlog in pela v okrog 2400 predstavah. Obvladovala je tudi najzahtevnejše vloge repertoarja za mezzosopran in navduševala občinstvo s prodornim in izraznim glasom izjemnega tonskega obsega. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, boste poslušali: arijo Berte iz opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija, Šarlotin prizor iz opere Werther Julesa Masseneta, prizor iz 4. dejanja Massenetove opere Don Kihot ter habanero Ljubezen je prav čuden ptič in seguidillo Carmen iz istoimenske opere Georgesa Bizeta, ki jih je Božena Glavak izvedla s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana.

Znanje slovenščine med Slovenci upada tako na avstrijskem Koroškem kot tudi v Furlaniji – Julijski krajini v Italiji. Ob tem pa obstaja še težava, povezana z uporabo slovenščine pri vseh njenih uporabnikih – težava izražanja stališč, čustev in drugega v maternem jeziku. Kar je danes eden ključnih problemov celotnega skupnega slovenskega kulturnega prostora, saj je jezik družbena praksa in ne samo način sporazumevanja. Kakšne so torej sporazumevalne spretnosti in kakšno vlogo ima pri tem dvojezičnost? O teh in drugih vprašanjih v tokratni skupni oddaji Programa Ars, Uredništva slovenskih sporedov ORF iz Celovca in Radia Trst A. V pogovoru, ki ga je pripravil Pavel Volk, sodelujejo dr. Matejka Grgič, dr. Sabina Zorčič in dr. Rajko Muršič.

Spet predstavljamo aktualnost delovanja naših odličnih slovenskih poklicnih godb na pihala. Tokrat je na vrsti Policijski orkester, ki je 15. oktobra otvoril zdaj že tradicionalni Abonma Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Kot vselej do zdaj, se je koncert odvil v čudoviti dvorani, ki je poimenovana po pokojnemu Ivanu Marinu, dolgoletnemu kapelniku Velenjske godbe ter obenem še direktorju GŠ Velenje - če smo pošteni pravemu »botru« tako zgradbe kot tudi dvorane, kjer se odvijajo vsi koncerti omenjenega abonmaja.Policijski orkester je pripravil zahteven in ambiciozen koncertni spored, sestavljen tako iz priredb klasičnih mojstrovin, solističnega koncerta kot zahtevnih sodobnih izvirnih skladb domačih kot tujih avtorjev za naš zvočni medij.Ker je glasbenega gradiva zares veliko, ne bomo preveč besedičili ampak pobudo prepustili kar izvrstnim godbenikom, ki so nastopili pod dirigentsko palčko njihovega umetniškega vodje Nejca Bečana. Najprej boste slišali uverturo k opereti Netopir Johanna Straussa mlajšega v priredbi Wila van der Beeka, zatem pa še Koncert za tubo in pihalni orkester Jamesa Barnesa, kjer bo solist njihov mladi tubist Žiga Kališnik.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Iskren, lep in sočuten film o zelo pomembni temi – samomoru, o kateri se kot družba premalokrat pogovarjamo, je zapisala mednarodna žirija o hrvaškem filmu Varen kraj, zmagovalcu letošnjega ljubljanskega filmskega festivala Liffe. Pod scenarij in režijo se podpisuje Juraj Lerotić, ki je v prvencu zaigral samega sebe. V oddaji tudi o priznanjih živa za najboljši muzej in kulturni spomenik v slovanskih državah in knjižnih novostih založbe Goga.

Peter Lackovič je nekdanji učenec Glasbene šole Nova Gorica, dobitnik številnih najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, ki zadnja leta nastopa z najvidnejšimi evropskimi mladinskimi orkestrskimi sestavi in uspešno opravlja avdicije v eminentnih simfoničnih orkestrih po vsem svetu. 27-letni glasbenik zadnja leta živi in deluje v Amsterdamu, kjer je letošnjo pomlad postal tudi prvi oboist nacionalnega mladinskega orkestra NJO, konec avgusta pa se je vrnil iz Seula v Južni Koreji, kjer si je mesec dni pridobival nove poustvarjalne izkušnje v korejskem nacionalnem simfoničnem orkestru.Ob krajšem obisku družine smo ga konec avgusta povabili pred mikrofon.

Zdenko Kodrič: Slovenski Faust. SinočiRudi Mlinar: Nemirni duhGiambattista Basíle: Zgodba zgodb Vesna Mikolič: Ali bereš Cankarja?Recenzije so napisali Muanis Sinanović, Tonja Jelen, Kristina Jurkovič in Iztok Ilich.

Poslušamo baletno glasbo treh skladateljev, baletno simfonično sliko Povodni mož Blaža Arniča, del baleta Nori malar Janeza Gregorca in balet v treh stavkih za veliki orkester Dan Demetrija Žebreta.

Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni običajna, vsakdanja. Milena je izjemen človek, neizmerno talentirana igralka in ja, tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih odkrivamo ne samo življenje Milene Zupančič ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma.V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 1999 je Jernej Novak zapisal, da je »Milena Zupančič rojena igralka: odprta je, dojemljiva, sposobna je v sebi začutiti protislovja življenja, jih razumeti in jim dati podobo sočasnega boja«. Ko je leta 1993 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so Mileno Zupančič označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«.Golobova Kot bi Luna padla na Zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni plati.Interpretka: Milena ZupančičRežiser: Alen JelenTonski mojster: Nejc PippGlasbena oblikovalka: Darja Hlavka GodinaOdgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Produkcija: Program Ars - Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo BeletrinaPosneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.

Profesorica slovenščine in pedagogike Janja Vidmar si prizadeva za afirmacijo in promocijo mladinske literature in z istomišljeniki skuša postaviti mladinsko literaturo v ospredje književnosti. Njen esej To in ono o knjigah za mulce je izšel kot uvodnik v reviji Literatura oktobra 2022. V njem poudari:" … dr. Matjaž Kmecl naj bi kmalu po našem vstopu v Evropsko unijo na vprašanje, kaj lahko Slovenija presežnega ponudi Evropi, odvrnil: Ponudite ji našo otroško in mladinsko književnost."Z glasbenimi vložki je esej opremil Mihael Kozjek; ti so odlomki iz Pepelke – mladinske suite za dva klavirja Bojana Glavine v izvedbi klavirskega dua Excentury, v katerem igrata Tamara Ražem Locatelli in Aleksandra Češnjevar Glavina. Tonski mojster Robert Markoč, bralca Eva Longyka Marušič in Igor Velše.

Češka filharmonija je na koncertu 22. aprila v Rudlfinumu v Pragi pod vodstvom Semjona Bičkova izvedla ikonično delo, ki je spremenilo svet – Pomladno obredje Igorja Stravinskega, Mozartovem Klavirskem koncertu št. 23 se je predstavil islandski pianist Víkingur Ólafsson, na začetku pa je zazvenela češka krstna izvedba Simfonije št. 2 z naslovom Praške panorame Juliana Andersona.

Globina poezije Gregorja Strniše in več kot sugestivna glasba dua Silence oziroma Borisa Benka in Primoža Hladnika do skrajnosti človeško spregovorita o skupnem svetu dveh svetov ljudi. Zdi se, da smo si na moč enaki, pa čeprav so nekatere od nas označili za ljudi s "posebnimi potrebami". Igra je nastala po istoimenskem gledališkem koncertu v zasnovi režiserja Matjaža Pograjca v sezoni 2017/2018.
Tonski mojstri: Miran Kazafura, Miro Prljača, Urban Gruden, Sonja Strenar; korepetitor in vodja snemanj: Diego Barrios Ross; režiser radijske izvedbe: Klemen Markovčič.
Igralci in pevci – Atifa Džaferović, Urška Gorše, Borko Horvat, Sabina Hudorovac, Nika Ivančić, Klara Kastelec, Tatjana Konte, Tine Jorgačevski, Andreja Lazar, Zdravko Kosič, Janja Majzelj, Maruša Oblak, Jurica Marčec, Ivan Peternelj, Blaž Šef, Blaž Pirman, Eva Pirnat, Peter Prokofjev in Eva Troha.
Koprodukcija Radia Slovenija, Slovenskega mladinskega gledališča in CUDV Dolfke Boštjančič iz Drage pri Igu.
Posneto v studiih Radia Slovenija maja, junija in avgusta 2018.

21. novembra 1952 je na Ptuju umrl v Trstu rojeni dramatik, pesnik, pisatelj in politik Alojzij Remec. Posebej znan je po ekspresionistični drami Magda, ki jo je napisal leta 1924, sicer pa je segal vse do realizma in dokumentaristike. Njegovi osrednji literarni motivi so bili erotični in psihološki. Najprej je v Gorici študiral bogoslovje, po treh letiš študija je presedlal na pravo v Gradcu in tudi ta študij zaradi vpoklica v vojsko začasno prekinil. Postal je odvetnik, najprej služboval v Gorici in Ljubljani in pozneje na Ptuju. Leta 1935 je bil izvoljen za župana, 1941 pa so ga Nemci poslali v Srbijo. Po vojni je nadaljeval z odvetniškim poklicem. Med drugim je napisal povest Opustošena brajda. Interpret Tomaž Gubenšek,režiserka Petra Tanko,tonski mojster Mirko Marinšek, asistent zvoka Martin Florjančič,glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,urednica Tadeja Krečič.Leto nastanka 2006.

Oddajo bomo namenili skladatelju in klaviaturistu Tihomirju Popu Asanoviću, ki je v sedemdesetih in na začetku osemdesetih let sodeloval in igral v različnih jugoslovanskih zasedbah in bil z njimi med utemeljitelji fusiona. 2. decembra bo nastopil na odru Gala hale na Metelkovi v Ljubljani. Tihomir Asanović se je rodil leta 1948 v Skopju, kjer je tudi končal srednjo glasbeno šolo in se že s šestnajstimi leti pridružil Velikemu plesnemu orkestru RTV Skopje. Vzdevek Pop dobil zato, ker je na začetku svoje kariere orgle lahko igral samo v katoliškem samostanu. Posnel in izdal je dva zelo vplivna albuma Majko Zemljo in Pop.