Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Anuša Volovšek

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Patrizia Cavalli sodi med najbolj prepoznavne soddobne italijanske pesnice. Je avtorica sedmih pesniških zbirk, njeno poetiko pa kritiki primerjajo s poetiko poljske nobelovke Wisławe Szymborske. Njena pesem brez naslova se začne se z verzom: Tudi, ko se zdi... Prevod: Miljana Cunta, interpretacija: Vesna Jevnikar

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Z oznako »po krivici zapostavljena opera« smo včasih zelo neprevidni oziroma, natančneje rečeno, pretirano radodarni (bržkone iz vljudnosti); vse preveč zlahka jo namreč po dolgem in počez pritikamo tolikerim nepomembnim in šepavim delom, da se je njen pomen tako ogulil, izrabil, izčrpal in izpraznil, da se je relativiziral oziroma izničil tudi njen namen. A ker je opernih del izjemno veliko, se nam pri sicer radodarnem trosenju omenjene oznake prav zlahka zgodi, da kakšno opero, ki si jo v resnici zasluži, spregledamo. In med te bržkone sodi Donizettijev Belisario. Seveda nihče ne trdi, da je Belisario od prve do zadnje strani partiture odlična opera, je pa vendarle res, da je v njej veliko strani, ki skladatelja kažejo v njegovi najboljši luči, predvsem pa velja opozoriti na pomen za nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti tistih točk, ki so bile model za Verdija.

Avtor: Renato Horvat

Messiaena lahko opredelimo kot skladatelja, ki je komponiral predvsem za tri zvočna telesa: klavir, orgle in orkester, in je za njih ustvaril tudi najobsežnejši opus. Pri njegovem ustvarjanju skladb za klavir je pomembno dejstvo, da je bila njegova druga žena ena najboljših francoskih pianistk druge polovice 20. stoletja Yvonne Loriod, ki ji je posvetil večino svojih skladb za klavir solo in v kombinaciji z različnimi zasedbami. Mednje sodi tudi eden najlepših ciklov klavirske glasbe 20. stoletja, Dvajset pogledov na Otroka Jezusa, ki je nastal leta 1944.

Avtor: Bor Turel

Izpostavljamo izvedbo oratorija Aleksandrovo slavje Georga Friedricha Händla v koprodukciji Glasbene matice Ljubljana in Ansambla Cordia. Obiskali pa smo tudi koncerte abonmaja Sodobne orkestrske skladbe Slovenske filharmonije, peti koncert cikla Plečnik in a capella, koncert sodobne glasbe z naslovom Retro koncert, ki ga je organiziralo društvo za sodobno glasbo Sozven in koncerte festivala Cellofest. Napovedujemo pa tudi novo koncertno sezono Glasbene mladine ljubljanske in koncert v okviru Orgelskega festivala Koper.

Avtor: Marko Šetinc

Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Brigita Rovšek

Uveljavljeni filmski režiser, scenarist in univerzitetni profesor Miran Zupanič v svojem zadnjem filmu Sarajevo safari s pomočjo posrednih dokazov razkriva pretresljivo temo: kako so med obleganjem Sarajeva premožni tujci plačevali visoke zneske, da so z ostrostrelskih položajev pod nadzorom srbske vojske streljali na žive tarče – ljudi.

Avtor: Urban Tarman

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

V nasprotju s francoskim glasbenim življenjem sredi 19. stoletja je bila Saint-Saënsova glavna ljubezen instrumentalna glasba. Upravičeno bi ga šteli tudi za enega izmed pionirjev francoske komorne glasbe. Bil je izjemno aktiven kot izvajalec in skladatelj in ko je leta 1865 zapustil svoj učiteljski položaj, je glasbeno kariero nadaljeval v teh dveh vlogah. Kot poustvarjalec je najraje premierno izvajal lastna dela in je tako svoja komorna dela pogosto uvrščal na sporede.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Izpostavljamo premiero opere Richarda Straussa Ariadna na Naksosu v SNG Opera in balet Ljubljana. Virtuozno delo z elementi resne opere in komedije velja za eno najizvirnejših skladateljevih del. Tokrat opero na oder postavlja režiser Marin Blažević, dirigentko vodenje pa je prevzel Aleksander Marković. Predstavljamo še dramsko besedilo Lotosov cvet, ki ga je napisal Iztok Jereb. V njem se je osredotočil na psihopatologijo današnjega časa, žrtev, ki postane rabelj ter motiv spolne zlorabe. Radijska igra v režiji Brine Klampfer bo premierno izvedena nocoj v gledališču Glej, neposredno jo bomo prenašali tudi na programu Ars. V Muzeju sodobne umetnosti na Metelkovi v Ljubljani ob 19h odpirajo razstavo Vuka Ćosića z naslovom Nacija – Kultura. V projektu umetnik nadaljuje delo iz leta 2000, ko se je ob 200. obletnici Prešernovega rojstva ukvarjal z rabo slovenščine na takratnem spletu - portalu Mat'kurja.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Novembra 2021 je v okviru cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana nastopil Jaka Škoberne. Kitarist je študent akademije za glasbo v razredu Tomaža Rajteriča, predstavil pa se je z raznovrstnim programom. Ta je obsegal tudi dela Petriča, Tansmana in Coste.

Avtor: Vesna Volk

Kot že 60. knjiga v zbirki Labirinti (izdaja jo Literarno-umetniško društvo Literatura) je izšla biografija Franza Kafke njegovega dolgoletnega prijatelja, književnika in politika Maxa Broda. Biografija ponuja verjetno najnatančnejši prikaz Kafkovega življenja, hkrati pa tudi podobo pisatelja, ki bo za marsikatero bralko in bralca zagotovo presenetljiva. Več o knjigi, Kafki in Brodu bo povedal prevajalec in pisec spremne besede dr. Tomo Virk v pogovoru z Markom Goljo za oddajo/podkast Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Avgusta letos je Festival Radovljica praznoval štiridesetletnico. Za koncert ob odprtju v radovljiški cerkvi sv. Petra je prvič v zgodovini festivala nastal dvanajstčlanski festivalski baročni orkester s pretežno slovenskimi glasbeniki. S solistom Davidom Sinclairjem, koncertno mojstrico Boženo Angelovo in pod vodstvom čembalista Domna Marinčiča je izvedel spored koncertov, uvertur in simfonij iz Londona 18. stoletja. Med avtorji so bili nekateri manj znani skladatelji, kot so Maurice Greene, Capel Bond in Giuseppe Antonio Capuzzi.

Avtor: Domen Marinčič

Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni običajna, vsakdanja. Milena je izjemen človek, neizmerno nadarjena igralka in tudi strastna kadilka. V štiridesetih delih odkrivamo ne samo njeno življenje, ampak tudi polpreteklo zgodovino slovenskega in jugoslovanskega gledališča in filma.

V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 1999 je Jernej Novak zapisal, da je »Milena Zupančič rojena igralka: odprta je, dojemljiva, sposobna v sebi začutiti protislovja življenja, jih razumeti in jim dati podobo sodobnega boja«. Ko je leta 1993 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so Mileno Zupančič označili za igralko z osupljivim igralskim razponom, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov in s sijajno govorno razlago«.

Golobova Kot bi Luna padla na zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni plati.

Interpretinja je Milena Zupančič,
režiser: Alen Jelen,
tonski mojster: Nejc Pipp,
glasbena oblikovalka pa Darja Hlavka Godina.

Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus.
Produkcija: Program Ars, uredništvo igranega programa in ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo Beletrina.
Posneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.

Avtor: Alen Jelen

Paški Kozjak je naselje in ozko pogorje med Pako in Mislinjo. Prebivalci Paškega Kozjaka so se od nekdaj ukvarjali s kmetovanjem, številne je zaznamovalo tudi delo v velenjskem rudniku. Kouzečani, kot si pravijo, so nam v preteklosti že zapeli in zaigrali, tokrat pa nas bodo spomnili, kako so zapeli in zaigrali leta 1982.

Avtor: Tomaž Rauch

Iz gledališča Glej bomo neposredno prenašali živo izvedbo zvočno-gledališke igre Lotosov cvet mladega slovenskega avtorja. V pretresljivi, natančni in subtilni študiji psihopatologije sta protagonista žrtev in njen rabelj, mlado dekle in njen ugrabitelj. Krstni uprizoritvi novega slovenskega dramskega besedila, ki bo studijsko premiero doživelo prihodnji mesec na radijskem programu, bo sledil pogovor z ustvarjalci ter s psihiatrom in psihoterapevtom, mag. Miranom Možino. Mikrofon prepuščamo ekipi v gledališču Glej.

Režiserka: Brina Klampfer.
Tonski mojster: Matjaž Miklič
Oblikovalka zvoka in glasbe: Mateja Starič
Čelisti: Klemen Hvala, Martin Sikur, Jošt Kosmač
Lektorica: Metka Damjan
Dramaturginja: Vilma Štritof
Kostumograf: Claudi Sovre Mikelj
Tonska pomoč pri realizaciji projekta in prenosa: Urban Gruden

Dekle - Živa Selan
Moški - Primož Vrhovec

Pogovor bo vodila Vilma Štritof.

Produkcija: Radio Slovenija - program Ars, ŠKUC gledališče in Zavod Kolaž.

Avtor: Vilma Štritof

V koncertni sezoni 2021/2022 sta bila v Unionski dvorani po kakovosti najboljša 2. in 3. koncert iz komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor.

V Komornem studiu bomo predstavili izbrane posnetke 2. in 3. koncerta komornega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor, ki sta z izjemnim komornim muziciranjem in muzikalno prepričljivostjo prevzela poslušalce. Slišali bomo Uvod v godalni sekstet iz opere Capriccio, op. 85, Richarda Straussa v izvedbi Godalnega seksteta članov Slovenske filharmonije in Koncert za violončelo in orkester v a-molu, op. 129, Roberta Schumanna v priredbi violončelista Andreasa Heiniga za violončelo solo in godalni kvartet ter izvedbi violončelistke solistke Alje Mandić Faganel in kvarteta v zasedbi: violinista Žiga Faganel in Oliver Dizdarević Škrabar, violist Roberto Papi in violončelistka Petra Greblo. V drugem delu Komornega studia lahko slišite izjemno slovensko flavtistko Evo Nino Kozmus in člane godalnega kvarteta Van Kuijk iz Francije, ki igra v zasedbi: violinista Nicholas Van Kuijk in Sylvain Favre-Bulle, violist Emmanuél François in violončelist Anthony Kóndo. Poslušali bomo njihove izvedbe komornih del: Kvarteta v G-duru, op. 5, št. 2, za flavto in godalni trio Josepha Haydna, Kvarteta za flavto in godala št. 1 v D-duru, Koechel 285, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Godalnega kvarteta št. 2 v a-molu, op. 13, Felixa Mendelssohna - Bartholdyja.

Avtor: Tjaša Krajnc

Pisateljica Manka Kremenšek Križman piše že skoraj dve desetletji. V svojih zgodbah v ospredje postavlja psihologijo človeških odnosov, snov pa zajema iz opazovanja življenja. Doslej je napisala štiri zbirke kratkih zgodb za odrasle in zbirko pravljic. Je tudi največkrat nagrajena avtorica na natečaju, ki ga vsako leto organizira Tretji program Radia Slovenija, program Ars. Tudi zgodba Bela vrata, ki opisuje stisko posameznice ob ugotovitvi bolezni, je ena izmed nagrajenih zgodb.

Interpretka: Maja Gal Štromar,
režiser: Alen Jelen,
glasbena opremljevalka: Nataša Kocjančič,
tonski mojster: Nejc Zupančič,
urednika oddaje: Andrej Rot, Ana Rozman.
Leto nastanka: 2016

Avtor: Ars

Janaček je rapsodijo za orkester Taras Bulba ustvarjal med prvo svetovno vojno, v letih od 1915 do 1918. Njegova pesnitev po istoimenskem Gogoljevem romanu pripoveduje o vojskovodji zaporoških kozakov iz 16. stoletja, ki se je bojeval proti vsiljeni tuji oblasti.

Avtor: Marko Šetinc