Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem mestu so delovali številni francoski in tuji skladatelj, ki so v stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje. Haydn in Mozart sta ustvarila Pariške simfonije, Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, Gershwin pa ob obisku tega mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu.
V prvi uri poslušamo Simfonijo št. 83 v g-molu Josepha Haydna, Simfonijo št. 31 v D-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Plemenite in sentimentalne valčke Mauricea Ravela.

Avtor: Marko Šetinc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Anuša Volovšek

Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem mestu so delovali številni francoski in tuji skladatelji, ki so v stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje. V glavnem mestu Francije sta živela in ustvarjala tudi Sergej Prokofjev in Aaron Copland.

Avtor: Marko Šetinc

Ameriška pesnica Emily Dickinson iz 19. stoletja, velja za največjo ameriško pesnico. Bila je veliko odkritje sodobnih pesnikov, saj je pisala izrazito modema poezijo. Njene pesmi, večina jih je bila izdana po njeni smrti, so napisane v kratkih verzih in ubesedujejo temo nesmrtnosti. Tudi pesem s številko 1084 sledi tej poetološki usmeritvi. Prevod: Mart Ogen, Interpretiacij Daša Doberšek.

Avtor: Ars

Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem mestu so delovali številni francoski in tuji skladatelji, ki so v stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje. Zadnjo uro Glasbene jutranjice namenjamo glasbi Georgea Gershwina, Jacquesa Iberta, Bohuslava Martinůa in Igorja Stravinskega.

Avtor: Marko Šetinc

Poslušajte naslednje izvajalce in skladbe:

Paquito D'Rivera: Mozart A La Cubana (Valdez)\t
Gretchen Parlato: Menuet (Bach)\t\t
Chick Corea: Blue Monk (Monk)\t
Jaka Kopač: Say It Over and Over Again (McHugh)\t
Jazzmeia Horn: Free Your Mind (Horn)\t
Branford Marsalis: Doxy (Rollins)\t
Metropole Orkest/Maria Mendez: Tudo Iste E Fado (Mendez)\t
Till Brönner: Air (Bach)
Kandace Springs: Unsophisticated (Springs)\t
Holand/Hussein/Potter: Island Feeling (Potter)\t
Dafnis Prieto Big Band: Una Vez Mas (Prieto)\t

Avtor: Hugo Šekoranja

Po vrnitvi iz Gorlitza v maju 1941 se je Messiaen zaposlil kot profesor harmonije na Pariškem konservatoriju, kjer je poučeval do svoje upokojitve leta 1978. Takrat je izdal tudi knjigo Tehnike mojega glasbenega jezika, v kateri je natančno in izčrpno opisal in razložil vse svoje kompozicijske principe in izume, ki pomenijo temelj njegovega ustvarjalnega in umetniškega creda, in so na neki način edinstveni v skladateljski misli glasbe 20. stoletja.

Avtor: Bor Turel

Žiga Valetič je človek številnih s knjigo povezanih vlog; del sebe je – kot avtor, prevajalec, urednik, založnik ali oblikovalec – vtisnil v približno tisoč knjig. Ob tem je tudi njihov zbiratelj in, seveda, bralec. Svoja razmerja s knjigami doživeto in večplastno ubesedi v knjigi Nomadi med platnicami, izšla je pri Cankarjevi založbi, katere obsežni del je namenjen tudi poklicu grafičnega oblikovalca knjig. In o tem ima Valetič povedati veliko tehtnega, kot grafični oblikovalec se je namreč kalil že na prehodu iz analognega v digitalni svet.

Avtor: Tina Kozin

Kratka glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Poslušajte skladbe Amandusa Ivančiča, Josepha Haydna, Nina Rote in Daneta Škerla.

V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju divertimentov za različne zasedbe orkestrov in instrumentalnih skupin. V izvedbi slovenskih glasbenikov in orkestrov bomo predstavili Divertimento v D-duru za godalni orkester Amandusa Ivančiča, Divertimento št. 1, op. 100, Josepha Haydna, Koncertantni divertimento za kontrabas in orkester Nina Rote in Divertimento za 24 izvajalcev Daneta Škerla. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 13. oktobra, ob 5.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

Zvočna miniatura, dialog med moškim in žensko o črnih in belih nogavicah. V zaostrenih razmerah bega pred bombnim napadom v mestu smo namreč priča povsem banalnemu konfliktu. Ta pa naposled vendarle zariše globlja moško-ženska dojemanja položaja in odnosov. Zdi se namreč, da v razmerjih prav takšne banalnosti nemalokrat dregnejo v nevralgične točke in prepogoste zamolčanosti. Igra je bila leta 2017 nominirana za Prix Europa na istoimenskem festivalu v Berlinu.

Režiser: Klemen Markovčič; tonski mojster: Nejc Zupančič.

Osrednji par – Polona Juh in Primož Pirnat.

Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2016.

Avtor: Klemen Markovčič

Glasbena medigra.

Avtor: Polona Kovačič

Minevajo dobri trije meseci po razveljavitvi primera Roe vs. Wade v Združenih državah Amerike, ki je ženskam omogočal pravico do splava. Danes je prepoved splava veljavna v že 14 ameriških zveznih državah. Minevata tudi dve leti, odkar je poljska vlada sprejela zakon, ki ženskam skoraj popolnoma prepoveduje opravljanje medicinskega splava. Reproduktivne pravice žensk pa se ukinjajo tudi drugod. Poleg že omenjene Amerike in Poljske velja opozoriti tudi na Madžarsko, Hrvaško in Italijo. O slabšanju položaja žensk bomo govorili v tokratni oddaji Glasovi svetov.

Avtor: Tita Mayer

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Mednarodni dan slovarjev, ki je skoraj pred vrati, smo začeli pri nas obeleževati pred štirimi leti in to je način, kako jih približati širšemu občinstvu, hkrati pa spodbuditi slovaropisce, da razmislijo o svojem delu, pojasni Mija Michelizza, znanstvena sodelavka Inštituta Frana Ramovša in vodja Sekcije za leksiko pri zvezi Slavističnih društev, kjer so pripravili vrsto predavanj, predstavitev novih slovarjev in okroglih miz. Tej temi se posvečamo, pa tudi 19. Mednarodnemu festivalu Revija v reviji. Gre za svojevrsten mednarodni projekt kulturnih izmenjav med literarnimi revijami in založniki. Vabljeni v Svet kulture.

Avtor: Žiga Bratoš

»Slog Marija Kogoja je harmonsko in ritmično prekipevajoč, bogato opremljen, izraz samorasel, resen in globok.« Tako je o njem in njegovi glasbi zapisal skladatelj Stanko Premrl, ki se je kot Kogoj glasbeno izobraževal na Dunaju, njegova kompozicijska govorica pa je precej drugačna. Hrvaški kritik Lujo Šapranek Kavič pa je Kogoja opisal še drugače: »Kogoj uporablja moderna harmonska izrazna sredstva, njegove skladbe so vse pretkane z živo polifonijo, kljub temu pa ostane njegovo tematično delo vedno jasno in razumljivo, ritmika izrazita in zanimiva. V celoti nam kažejo obstoječe skladbe, da ima avtor veliko smisla za efektne kontraste, gradacije in živahne barve, ki tu in tam spomnijo na orkester.«
Vsekakor to velja tudi za njegove samospeve.

Avtor: Polona Gantar

Izpostavljamo izvedbo oratorija Aleksandrovo slavje Georga Friedricha Händla v koprodukciji Glasbene matice Ljubljana in Ansambla Cordia. Obiskali pa smo tudi koncerte abonmaja Sodobne orkestrske skladbe Slovenske filharmonije, peti koncert cikla Plečnik in a capella, koncert sodobne glasbe z naslovom Retro koncert, ki ga je organiziralo društvo za sodobno glasbo Sozven in koncerte festivala Cellofest. Napovedujemo pa tudi novo koncertno sezono Glasbene mladine ljubljanske in koncert v okviru Orgelskega festivala Koper.

Avtor: Marko Šetinc

Poklic skladatelja se zdi precej nenavaden. Podlaga je znanje, precejšen del zavzema invencija, nadarjenost za ustvarjalnost. V pismu neznanemu poslušalcu razmišlja avtor oddaje o skladatelju, ki piše, kar sliši. V zraku pa je tudi pomisel, ki razkriva, kdaj utegne biti skladateljeva misel najbolj sveža. Avtorju se utrne vprašanje: »Kaj dela skladatelj ponoči?« Je odgovor pravi?

Avtor: Pavel Mihelčič

Milena Zupančič ni želela običajne biografije, ki bi kronološko opisovala njeno življenje, saj tudi ona ni običajna, vsakdanja. Milena je izjemen človek, neizmerno nadarjena igralka in ja, tudi strastna kadilka.

V obrazložitvi nagrade Borštnikov prstan leta 1999 je Jernej Novak zapisal, da je »Milena Zupančič rojena igralka: odprta je, dojemljiva, sposobna je v sebi začutiti protislovja življenja, jih razumeti in jim dati podobo sočasnega boja«. Ko je Milena Zupančič leta 1993 prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, so jo označili za igralko osupljivega igralskega razpona, ki interpretativno raznovrstnost vlog »uresničuje z mojstrskim razčlenjevanjem vloge, z že skoraj glasbenim preigravanjem nasprotujočih si psiholoških stanj, s slikovitimi dialoškimi amplitudami, z natančno odmerjeno uporabo gibov, s sijajno govorno razlago«.

Golobova Kot bi Luna padla na Zemljo je odlična biografija, ki navduši tako po vsebinski kot po slogovni plati.

Interpretinja: Milena Zupančič
Režiser: Alen Jelen
Tonski mojster: Nejc Pipp
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina

Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus
Produkcija: program Ars – Uredništvo igranega programa, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z založbo Beletrina.
Posneto v studiu 41 Radia Slovenija v juliju in avgustu 2022.

Avtor: Alen Jelen

Plesni začetki so močno vplivali na razvoj glasbenega okusa Nicole Croissile. Poslušajmo raznovrsten izbor njenih skladb.

Avtor: Urška Preis

Pogovarjali se bomo s tremi člani skupine JataC, bioakustičnega, elektroakustičnega kolektiva zvočnih umetnikov, skladateljev, oblikovalcev in premišljevalcev zvoka. Člani skupine so Ida Hiršenfelder (beepblip), Boštjan Perovšek ter trije tokratni gosti Petra Kapš (OR poiesis), Bojana Šaljić Podešva in Brane Zorman. Skupina je doslej javnosti predstavila kompoziciji Drobljenje ledu (2019) in Bibaret JC210120 (2020). Tokrat bomo pred ponovno izvedbo na Mednarodnem festivalu računalniških umetnosti v Mariboru poslušali zadnje delo Kronolit.

Avtor: Primož Trdan

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Avtor: Ars

Pri nas manj znan ameriški pesnik Paul Blackburn (1926 – 1971), ki je bil priznan prevajalec iz španščine, prevajal pa je tudi provansalsko poezijo, je svojo poetiko razvijal, kot je zapisal leta 1954 v Izjavi, "na tehniki ritmičnih nagovorov, ki so ponekod zelo neposredni, ponekod pa se razvijajo počasi, kot da bi se kdo pogovarjal s prijateljem". Njegova poezija, ki se je naslanjala na delo Ezre Pounda in Wiliama. Carlosa Williamsa, vsebuje mnoge elemente modernističnega pisanja iz sredine 20. stoletja, kot so na primer prepletanje pogovornega in knjižnega jezika ali uporaba naključnosti in odrezanih verzov. V času življenja je Blackburn izdal trinajst pesniških zbirk, posthumno jih je izšlo še dvanajst. Objavljamo tri pesmi iz njegovega bogatega pesniškega opusa.

Prevajalec: Tone Škrjanec,
interpret: Robert Prebil,
režiser: Alen Jelen,
glasbena opremljevalka: Sara Železnik,
tonska mojstra: Mirko Marinšek in Martin Florjančič,
urednik oddaje: Gregor Podlogar.
Leto nastanka: 2010.

Avtor: Ars

Saksofonist Archie Shepp (1937) je ena osrednjih osebnosti t.i. avantgardnega jazza. Poslušajte koncert, ki so ga avgusta letos posneli naši avstrijski kolegi iz avstrijskega radia ORF.
Zasedba:
Archie Shepp (saksofon, vokal)
Marion Rampal (vokal)
Michel Benita (kontrabas)
Pierre-François Blanchard (klavir)

Avtor: Hugo Šekoranja