Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

V nov dan z glasbo Scarlattija, Emanuela Bacha, Vivaldija, Mozarta, Ivančiča, Rosettija, Castella, Myslivečka, Albrechtsbergerja, Rossinija, Griega, Schumanna, Brahmsa in Čajkovskega.

Avtor: Dejan Juravić

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Polona Gantar

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Ars

Dobrodošli ob spremljanju koncerta lutnjista Thomasa Boysna in Collegiuma vocale Gent pod vodstvom Phillippa Herrewegheja!
Pred nami so Gesualdovi madrigali na odličnem lanskem posnetku iz Varšave.
Priznani izvajalci so izbrali madrigale iz Pete knjige Carla Gesualda iz Venose. Vsi so uglašeni na isto, ljubezensko noto, natančneje – na ljubezensko trpljenje. In morda nam bo prav ob tej izvedbi jasno, kako zelo intonančno zahtevni so ti s kromatiko prepredeni madrigali, kompozicijsko segajoči daleč pred svoj čas. Hkrati pa človek ob njih pomisli, da si Gesualdo ne bi mogel zamisliti popolnejše oblike za izraz ljubezenske bolečine.

Avtor: Brigita Rovšek

Borut Krajnc je profesionalen fotoreporter tednika Mladina, njegove fotografije pa smo si med drugim lahko ogledali tudi v knjigi Sramota, knjigi, posvečeni protestom, protestnicam in protestnikom proti ukrepom Vlade Janeza Janše. Seveda pa knjiga Sramota ni edini Krajnčev avtorski projekt v preteklih letih (med drugim je pripravil tudi odlično razstavo o izbrisanih). Več o svoji fotografiji in sebi Borut Krajnc pove v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Kot še toliko drugih afriških držav ima tudi Mozambik burno preteklost. Po mnogih bojih in težavah je postal neodvisen leta 1975, vendar je bil začetek težak. Kmalu je izbruhnila državljanska vojna in sredi osemdesetih let so se začele reforme, ki so do začetka devetdesetih let Mozambik preoblikovale v večstrankarsko državo. Poslušamo tradicionalno glasbo, kot je v Mozambiku zvenela ob koncu sedemdesetih let, ko sta država in njena kultura spet nekoliko svobodneje zaživeli po koncu kolonialnega obdobja.

Avtor: Tomaž Rauch

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

Predstavljamo letošnjo Nobelovo nagrajenko za literaturo, francosko pisateljico Annie Ernaux, ki na dilemo mladih, ali brati ali pisati, odgovarja, da je najprej treba predvsem veliko brati. Opozarjamo na ljubljanski mednarodni festival Mesto žensk in na pravkar končani festival Indigo in Festival stripa Tinta Ljubljana, ki se bo sklenil ta konec tedna. Tehniški muzej Slovenije se z novo razstavo posveča fizikalnemu fenomenu svetlobe, Galerija Vžigalica v Ljubljani pa ponuja izbor del na temo »Ljubljana se klanja Sloveniji«, tokrat Pomurju. Pred koncem še povzetek letošnjih priznanj Zbornice za arhitekturo in prostor.

Avtor: Goran Tenze

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Švedska akademija, ki je Annie Ernaux namenila letošnjo Nobelovo nagrado za književnost, je v utemeljitvi poudarila pogum in kirurško ostrino, s katerima razkriva korenine, odtujenost in kolektivne omejitve osebnega spomina. Spomin je tisto, kar posebej zaznamuje njen pisateljski opus – in spomin je tudi v središču romana Leta, ki ga pisateljica šteje za svoje najbolj univerzalno delo; v njem je prepletla osebno in kolektivno zgodovino šestih desetletij. Roman Leta je za zdaj tudi edina knjiga Annie Ernaux, ki jo imamo v slovenščini. Leta 2010, ko je – dve leti po izvirniku – pri založbi Didakta izšel v prevodu Maide Alilović, se je z Annie Ernaux pogovarjala Tadeja Krečič.

Avtor: Tadeja Krečič

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Avtor: Ars

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Avtor: Dejan Juravić

Aleksander Melnikov je s svojimi glasbenimi prijatelji 26. maja letos nastopil v Mozartovi dvorani v Schwetzingenu. Spored koncerta, ki je bil del Festivala Schwetzingen, je v celoti zajemal glasbo Ludwiga van Beethovna, začenši s Sonato za rog in klavir v F-duru, v kateri je ob Melnikovu z naravnim rogom brez ventilov nastopil odlični Teunis van der Zwart. Sledila je Klavirska sonata št. 6 v F-duru, op. 10, št. 2, program pa je zaokrožil Kvintet za klavir in pihala v Es-duru, op. 16. Pri izvedbi sklepne glasbene točke so se Melnikovu in van der Zwartu pridružili še oboist Marcel Ponseele, klarinetist Asko Heiskanen in fagotist Jaako Luoma.

Avtor: Mihael Kozjek

Ivo Andrić, ob katerem nikoli ne pozabimo omeniti, da je za zdaj edini s področja nekdanje Jugoslavije, ki je prejel Nobelovo nagrado za književnost, se je rodil 9. oktobra 1892, torej pred 130 leti. Pisatelj, ki najbolj slovi po delu Most na Drini, je leta 1945 izdal roman Travniška kronika: konzulski časi. Ob primeru mesta Travnik v začetku 19. stoletja pripoveduje o trkih med francoskim in avstrijskim konzulom, turškimi vezirji in krajevnim prebivalstvom. Maja Šučur je za časopis Dnevnik zapisala, da je Andrić »svojo ,epsko fresko' o soočenju kulturnih, političnih, verskih in intimnih nasprotij napisal kot poglobljeno psihološko analizo, in sicer z mislijo na slehernika, ki kljubuje silam zgodovine«.
Interpret: Jurij Souček;
prevajalec: Severin Šali;
režiserka: Sonja Stopar;
mojster zvoka: Staš Janež
in redaktorica ponovitve: Maja Žvokelj.
Leto nastanka: 1979.

Avtor: Ars

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Avtor: Dejan Juravić

Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere – v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.

Avtor: Dejan Juravić

Čeprav je za časa svojega življenja Jure Detela (1951 – 1992) – prav letos beležimo dvajset let od njegove smrti – podpisal le tri zbirke poezije – zadnja od njih, Tisoči krotkih oči, je izšla že posthumno –, ga danes prištevamo med kanonične slovenske avtorje; še več, Jure Detela je eden najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov, ki je bil tudi mislec, saj je razvil "daljnosežne ideje o umetnosti in tem, kako preseči obstoječa razmerja med ljudmi in živalmi". S svojo pesniško zapuščino in življenjsko držo je tako zaznamoval tudi številne ustvarjalce. Objavljamo nekaj njegovih pesmi iz omenjene zadnje pesniške zbirke.

Interpret: Branko Jordan,
režiserka: Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina,
tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednika oddaje: Tina Kozin in Gregor Podlogar.
Leto nastanka: 2019.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin