Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Polona Gantar

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

William Stanley Merwin (1927 – 1919) je eden najpomembnejših sodobnih ameriških pesnikov in prevajalcev, dobitnik številnih eminentnih nagrad – med drugim je kar dvakrat prejel Pulitzerjevo nagrado. Izbor njegove poezije pod naslovom Beseda v svinčniku smo leta 2013 dobili v slovenščini. Pripravil in prevedel ga Miha Avanzo, iz te knjige je izbrana tudi pesem Prehod.

Prevedel: Miha Avanzo.
Interpretira: Blaž Šef.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Viktor Parma je z Zlatorogom želel ustvariti tip opere, ki postopno prehaja v glasbeno dramo, vendar si je zadal malce preveč nalog hkrati. Pa vendar: kljub širokopotezni zamisli in njeni bolj popreproščeni realizaciji Zlatorogu vendarle pripada prav posebna vloga v zgodovini slovenske operne ustvarjalnosti.

Avtor: Renato Horvat

Vračamo se v čas po Logarjevi selitvi v Beograd, v leto 1927, ko je v Pragi končal študij, rojstno Reko pa je preplavljalo fašistično nasilje. Kot piše Adriana Sabo v članku z naslovom "Skladatelji slovenskega rodu v Srbiji", se je Logar, tako kot drugi praški učenci, na Češkem srečal s tedaj aktualnimi glasbenimi idejami, ki so zajemale širjenje tonalitete z bogato uporabo kromatike, komponiranje atonalnih in atematskih stvaritev, ter sproščanje forme, stran od strogih okvirov in fiksnih strukturnih modelov. Slišali bomo tri Logarjeva dela iz tega obdobja: Sonatino za violino in klavir, Godalni kvartet s serenado ter Trio giocoso za dve violi in violončelo.

Avtor: Katarina Radaljac

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Brigita Rovšek

Ko govorimo o Unescovi zaščiti svetovne dediščine, nam pogosto pride na misel Italija. Nič čudnega: naša zahodna soseda ima na seznamu snovne kulturne in naravne dediščine največ vpisov med vsemi državami sveta. Dejstvo po navadi pospravimo s pomislijo, da gre pač za kulturno in zgodovinsko izredno bogato državo. Toda v resnici gre za premišljeno politično strategijo, s katero Italija že desetletja postavlja temelje gospodarske panoge, ki bi ji lahko rekli kar "unescovski turizem".

Kako deluje, je v deželi Benečija in drugod po državi raziskoval naš rimski dopisnik Janko Petrovec.

Avtor: Janko Petrovec

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

"Glasba je več kot vir čutnih užitkov in globokih čustev. Ta vir, čeprav dragocen, je le naključen kotiček v širnem svetu glasbene umetnosti. Tisti, ki ne najde popolnega zadovoljstva v preprostem nizu dobro zgrajenih akordov, v lepoti njihovega aranžmaja, ni ravno ljubitelj glasbe." Camille Saint-Saëns

Zgodilo se je že velikokrat, da je človek neizmerljivega talenta, človek, od katerega se ne pričakuje nič manj kot velike zgodbe, v svoji genialni nadarjenosti zbledel v povprečno služenje svojim neverjetnim danostim. Če ob tej trditvi pomislimo na Glazunova in Richarda Straussa, bi se številni strinjali, da v veliki meri označuje tudi Camilla Saint-Saënsa.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

.

Avtor: Ars

19. januarja je na koncertu iz cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma ob klavirski spremljavi Sae Lee nastopila violinistka Vivijana Rogina.

VITO ŽURAJ: ALBUMSKI LIST
JOHANNES BRAHMS: SONATA ZA VIOLINO IN KLAVIR ŠT. 1 V G-DURU, OP. 78

Avtor: Vesna Volk

V zbirki Kondor (pri Mladinski knjigi) je pred kratkim izšla knjiga Maksime in misli francoskega moralista, filozofa Nicolasa de Chamforta. Kot prevajalec Chamforta in avtor spremne besede se je podpisal Primož Vitez. Ta je pred kratkim pri založbi Sanje objavil tudi knjižico francoske filozofinje Simone Weil z naslovom O ukinitvi političnih strank (ob naslovnem besedilu vsebuje knjižica še avtoričino besedilo O molitvi Oče naš). Obe knjigi predstavlja Primož Vitez v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, Chamforta izčrpno in Simone Weil nekoliko manj. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Nemški čembalist, pianist in specialist za staro glasbo Siegbert Rampe je pred sedemnajstimi leti začel snemati Mozartovo glasbo na ustreznih zgodovinskih glasbilih – čembalu, klavirju in klavikordu. Veliko skladb, ki smo jih dotlej slišali le na klavirju, je predstavil v povsem drugačni luči. Poleg znanih klavirskih sonat, variacij in drugih skladb je kot prvi posnel tudi vse zgodnejše sonate, skladbe iz notne knjižice za Mozartovo sestro Nannerl in tako imenovani Londonski zvezek, pa tudi menuete, nemške plese in baletno glasbo v izvirnih klavirskih različicah.

Avtor: Domen Marinčič

Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda.

Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer.
Produkcija: Radio Trst A, 2021.

Avtor: Alen Jelen

Babno Polje je kraj ob južni meji, najbolj znan po ostrem podnebju, saj so tam izmerjene najnižje temperature pri nas. Se je pa v kraju od nekdaj marsikaj zanimivega dogajalo in leta 1997 je Babno Polje obiskala radijska ekipa in tam poleg pripovedi posnela tudi nekaj ljudskih pesmi, ki jih poslušamo skupaj s še nekaterimi iz bližnjih krajev.

Avtor: Tomaž Rauch

Na 70. Festivalu Ljubljana sta nastopila violinistka Latica Honda-Rosenberg in kontrabasist Božo Paradžik, sodelovali sta pianistki Zuzanna Basinska in Annalisa Orlando, v drugem delu koncerta je solistično nastopil pianist Epifanio Comis.

V Komornem studiu bomo predstavili koncertne posnetke komorne zasedbe, ki je 26. julija letos nastopila na 70. Festivalu Ljubljana. V Križevniški cerkvi so nastopili ugledni glasbeniki: hrvaško-japonska violinistka Latica Honda-Rosenberg iz Nemčije in hrvaški kontrabasist Božo Paradžik, s pianistkama Zuzanno Basinsko iz Poljske in Annaliso Orlando iz Italije. Pestro sestavljen koncertni spored so posvetili izvedbam komornih skladb, ki jih je napisal nemški skladatelj zrele in pozne romantike Johannes Brahms. V drugem delu je solistično nastopil italijanski pianist Epifanio Comis in predstavil klavirske skladbe pianistov in skladateljev Frédérica Chopina in Franza Liszta iz 19. stoletja ter ameriškega ustvarjalca iz prve polovice 20. stoletja Georgea Gershwina.

Avtor: Tjaša Krajnc

Gre za eno prvih radijskih iger sploh iz leta 1930. V osišču pripovedi je izum »skritega mikrofona«, s katerim avtor lovi naključne pomenke parov na različnih krajih. Da pa bi bil zgodovinski kontekst zgodbe o socialnem in spolnem izkoriščanju sodobnemu poslušalcu razumljivejši, je dramaturg Goran Schmidt igro na začetku dopolnil še s priredbo eseja Traugotta Krischkeja.

Nastopajo – Boninsegna, Zvone Hribar, Jernej Šugman, Boris Juh, Saša Tabaković, Marijana Brecelj, Jurij Zrnec, Janez Albreht, Uroš Smolej, Marko Mandić, Nina Valič, Polona Juh, Slavko Cerjak, Blaž Valič, Martina Maurič, Ivo Ban, Sabina Kogovšek, Aleš Valič, Vesna Jevnikar, Barbara Žefran, Andrej Nahtigal, Ljerka Belak, Saša Mihelčič.

Režiserka: Irena Glonar; dramaturg: Goran Schmidt; tonski mojster: Jure Culiberg; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka; asistentka režije: Alenka Kovačič; tehnični asistent: Martin Florjančič.

Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2004.

Avtor: Klemen Markovčič

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Letošnja Nobelova nagrajenka je Annie Ernaux. Nagrado so ji podelili za "pogum in klinično ostrino, s katerima odkriva korenine, odtujitve in kolektivne omejitve osebnega spomina". Dodali so, da "v svojem pisanju konsistentno in z različnih vidikov analizira življenje, ki ga zaznamujejo močna neskladja, kar zadeva spol, jezik in družbeni razred." Avtorica, ki je svoj prvenec, avtobiografski roman Les armoires vides (Prazne omare), napisala pri štiriintridesetih letih, se je širše uveljavila deset let pozneje z romanom Mesto. V njem v avtofikcijski maniri raziskuje svoj odnos z očetom, pa tudi izkušnjo življenja v majhnem francoskem mestecu, selitve iz njega in napetosti med družbenimi razredi. Osrednje teme njenega dela, ki obsega več kot štiri desetletja, so telo in spolnost, materina smrt, intimna razmerja, splav, družbena neenakost in izkušnja spremembe družbenega razreda zaradi izobrazbe, čas in spomin in ves čas navzoče vprašanje, kako pisati o takih življenjskih izkušnjah. Pred Nobelovo je prejela že več drugih uglednih literarnih nagrad.

Prevajalec Andrej Peric,
režiser Alen Jelen,
interpretka Vesna Slapar,
tonski mojster Urban Gruden,
urednika oddaje Maja Žvokelj in Matej Juh.
Leto produkcije 2019.

Avtor: Ars

Karol Szymanowski se je rodil 6. oktobra leta 1882 in velja za najpomembnejšega poljskega skladatelja po Fredericu Chopinu in enega osrednjih poljskih skladateljev prve polovice dvajsetega stoletja. Na začetku se je še zgledoval po nemški pozni romantiki, pozneje pa je razvil impresionistični, skoraj atonalni glasbeni jezik.
Karol Szymanowski je odraščal v kulturnem ozračju premožne plemiške družine, ki je bila vsa predana glasbi. Do leta 1900 je napisal že nekaj manjših klavirskih skladb, med njimi tudi devet preludijev, ki jih poznamo kot opus št. 1. Leta 1901 je odšel v Varšavo, kjer je študiral na Konservatoriju, v tem času pa se je pridružil skupini mladih skladateljev Mlada Poljska, ki je uveljavljala novo poljsko glasbo.

Avtor: Marko Šetinc