Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Počasi odhajamo iz septembra, meseca, ko se poletje poslovi, s porumenelimi listi pa nas že pozdravlja jesen. Ta melanholični letni čas je navdihnil tudi številne skladatelje, ki so v rumenih in oranžnih barvah gozdov, krajših dneh in daljših nočeh ter v pripravi na zimski počitek našli navdih. Najslavnejši glasbeni opis jeseni je Vivaldijev koncert za violino, v Glasbeni jutranjici pa spoznavamo, kako so jesen uglasbili tudi drugi skladatelji, v prvi uri Joseph Haydn in Cécile Chaminade.

Avtor: Marko Šetinc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Tina Ogrin

Glasbena jutranjica je v znamenju jeseni in glasbenih umetnin, ki so nastale pod vplivom tega letnega časa. Poslušamo glasbo Aleksandra Glazunova, Alphonsa Hasselmans, Petra Iljiča Čajkovskega in Toruja Takemicuja.

Avtor: Marko Šetinc

Na današnji dan leta 1971 je umrl pesnik Ludvik Mrzel. Rodil se je leta 1904 v Loki pri Zidanem Mostu; iz gimnazije so ga izključili zaradi sodelovanja v rudarski stavki v Trbovljah. Delal je kot časnikar, že v tridesetih letih je postal kritičen do komunizma. Med vojno je sodeloval z OF, bil interniran v italijanskih in nemških zaporih in taboriščih. Po osvoboditvi in vrnitvi iz Dachaua pa je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča in pomočnik ravnatelja mariborske Drame. Že kmalu je postal nezaželen, na montiranih dachauskih procesih so ga obsodili na 12 let zapora. Pred vojno je Mrzel veliko objavljal, predvsem črtice, novele, socialno obarvane pravljice. Po vojni je bil izločen iz javnega življenja; pod psevdonimom je prevajal romane Karla Maya; leta 1962 je izšla njegova prozna knjiga z naslovom Ogrlica. Do smrti so ga oblasti onemogočale, rehabilitiran je bil šele po osamosvojitvi Slovenije. Pesem Nikogar več Ludvika Mrzela interpretira dramski igralec Brane Grubar.

Avtor: Ars

Glasbena jutranjica je v znamenju jeseni in glasbenih umetnin, ki so nastale pod vplivom tega letnega časa. Poslušamo glasbo Edvarda Griega, Richarda Straussa, Einojuhanija Rautavaare, Astorja Piazzolle in jazz priredbo Vivaldijevega Koncerta za violino in orkester št. 3 v F-duru – Jesen v priredbi za jazzovski trio Jacquesa Loussierja.

Avtor: Marko Šetinc

Med drugim predstavljamo petkratnega dobitnika nagrade Grammy Jona Batista in njegov nov projekt, nov koncertni cikel ARS IN DRAMA in še marsikaj:

Take 6: Can't Imagine Love Without You
Esperanza Spalding: Song 7
Jon Batiste: I Need You
Pat Metheny: Beat 70
Gregory Porter: Work Song \t
Dianne Reeves: Solitude \t
Ahmad Jamal: Wave
Stan Getz: Falling In Love \t
Dee Dee Bridgewater: My Ship
Tadej Tomšič/Nuška Drašček: Orion\t
Chick Corea: Got A Match\t

Avtor: Hugo Šekoranja

John Dowland je na koncu šestnajstega in v začetku sedemnajstega stoletja deloval v raznih evropskih državah. Zaslovel je predvsem s pesmimi ob spremljavi lutnje in danes poleg Purcella in Brittna velja za največjega angleškega skladatelja solistične vokalne glasbe.

Avtor: Domen Marinčič

Tako kot knjiga ima tudi branje snovni in nesnovni, telesni in mentalni vidik. A medtem ko pogosto govorimo o branju kot o mentalnem procesu beročega uma, ga kot takega raziskujemo ali zgolj spodbujamo, redkeje razmišljamo o tem, da se v proces branja vključuje naše celotno telo; to je tudi vzrok za to, da na naše dojemanje besedila vplivajo naše telesne navade, in med drugim tudi za to, da fizični nosilec besedila vpliva na obliko in ritem branja. O tem, pa tudi o nevidni moči knjig, o razvoju beročega uma, o tem, kaj se dogaja v nas med branjem, in kako se v nas vpisujejo knjige s komparativistko in jezikoslovko dr. Alenko Kepic Mohar, vodjo izobraževalnega založništva v Mladinski knjigi in avtorico monografije Nevidna moč knjig.

Avtor: Tina Kozin

Kratka glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Skladbe za tolkala in različne zasedbe s tolkali

V Arsovih spominčicah bomo predstavili skladbe za tolkala in različne zasedbe s tolkali, v komornih zasedbah in z orkestrom. V izvedbi priznanih slovenskih solistov, komornih glasbenikov in simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije bomo predstavili Koncert v G-duru Tomasa Albinonija v izvedbi harfe in marimbe, skladbo Canto intimo/Intimni spev za violino in dva tolkalca Alojza Ajdiča, Pomladni concertino za tolkala in komorni orkester Iva Petrića, stavek Meglica nad jezerom iz suite Gozdne podobe za violino in klavir Jana Freidlina v izvedbi harfe in marimbe ter Brazilske mite za kvartet tolkal Neya Rosaura. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 18. novembra ob 17.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

Tudi Kafkova kratka proza, nekakšni fragmenti njegove literarne ustvarjalnosti, vselej izpričujejo značilne prvine literarnega maga. V radijski priredbi ene izmed njih se popotnik znajde v arabski deželi in tam sreča med seboj sprte šakale in Arabce. Vendar bi popotnikovo poseganje v spore povzročilo njihovo zavezništvo. Uravnotežena nasprotja so namreč način življenja, ki ga vzdržujeta obe sprti strani.
Prirejevalka in dramaturginja: Vilma Štritof
Režiserka: Ana Krauthaker
Tonska mojstrica: Sonja Strenar
Skladatelj in izvajalec glasbe: Lado Jakša

Šakal – Violeta Tomič
Popotnik – Uroš Fürst
Arabec – Primož Pirnat

Uredništvo igranega programa
Zvočni posnetek šakalov je prijazno odstopil Prirodoslovni muzej Slovenije, igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija decembra 2015.

Avtor: Vilma Štritof

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Avtor: Ars

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.


na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Avtor: Aleksander Čobec

Izpostavljamo četrtkov uvod v letošnjo sezono cikla Kromatika Simfonikov RTV Slovenija, na katerem je bilo krstno izvedeno novo delo Mateja Bonina Eppur si muove IV. Sledi kratek skok v Maribor, kjer sta bila v sredo in četrtek prejšnji teden v sklopu Festivala Maribor dva koncerta komorne glasbe, obakrat s pianistom Simonom Trpčeskim v glavni vlogi. Nato predstavljamo novo sezono SNG Opere in baleta Ljubljana, strnili bomo vtise po orgelskem recitalu Šveda Gunnarja Igenstama v Srebrnem abonmaju, povzeli utrip ljubljanskega festivala zvočnih sprehodov, zvočnih dogodkov in refleksij To)pôt ter poročali o klavirskem recitalu Danijela Breclja minuli petek v sklopu festivala Kogojevi dnevi v Kanalu ob Soči. Prav ob koncu oddaje bo na vrsti še nekaj panoramskih razgledov onkraj slovenskih meja; pokukali bomo v beneško operno hišo La Fenice, kjer so v minulih tednih uprizarjali Verdijevega Trubadurja in Puccinijevo Madame Butterfly ter na Svetovni zborovski Expo na Portugalskem.

Avtor: Mihael Kozjek

Najprej so nastajale drobne skladbe, miniature. Bil je čas, ki je bil takim skladbam naklonjen. Potem so se skladbe povezovale v pare. Pavana je dobila svojo bolj vedro različico – gagliardo. Skladatelji so si izmislili dvojnice – double. Svoj vpliv je vcepil kontrast. Ko se veter upre v jadro, gre ladja na odprto morje. Vabimo vas, spoštovani poslušalci, da se nam pridružite. V oddaji »Čas, prostor in glasba« s podnaslovom »Ko se veter upre v jadro«, bomo predvajali tale dela: Humoresko Antonina Dvoržaka; Praškemu simfoničnemu orkestru je dirigiral Václav Smetáček, Štiri mazurke za klavir Frana Gerbiča, zaigrala jih je Maja Mancini, Pizzicato polko Johanna Straussa; simfoničnemu orkestru dunajske narodne opere je dirigiral Rudolf Biebel, priredbo slovenske ljudske pesmi Sveti Sintilawdič Janija Goloba; komornemu orkestru RTV Slovenija je dirigiral Uroš Lajovic, Ljubezensko radost Fritza Kreislerja; skladbo sta zaigrala bolivijski violinist Jaime Laredo in pianist Marco Garrett, Preludij v cis-molu za klavir Sergeja Rahmaninova; pri klavirju je bil Vladimir Aškenazi, Elegijo opus 3 št. 1 istega skladatelja; skladbo je zaigral Salonski orkester iz Kölna, Pavano, opus 50, francoskega mojstra Gabriela Faureja; nastopali so Bostonski festivalski orkester, Tanglewoodski zbor in dirigent Seiji Ozawa. Oddajo smo sklenili z dvema stavkoma iz mladostne »Preproste simfonije« Benjamina Brittna. Stavka ,Igrivi pizzicato’ in ‘Sentimentalna sarabanda’ je zaigral znameniti newyorški komorni orkester Orpheus

Avtor: Pavel Mihelčič

Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda.

Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer.
Produkcija: Radio Trsta A, 2021.

Avtor: Alen Jelen

Neposredni prenos otvoritvenega koncerta letošnje izdaje abonmaja SOS - Sodobne orkestrske skladbe Slovenske filharmonije.

Spored:

Frédéric Chopin
Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11

Alojz Ajdič
Taborišče Ravensbrück, kantata


Orkester Slovenske filharmonije
Simon Krečič, dirigent
Nejc Kamplet, klavir
Zbor Slovenske filharmonije
Komorni zbor Ave
Urška Bernik, recitatorka
Miran Kolbl, koncertni mojster
Jerica Bukovec, priprava Zbora Slovenske filharmonije
Gregor Klančič, priprava Komornega zbora Ave

Koncert je posvečen žrtvam vojne v Ukrajini.

Avtor: Lovrenc Rogelj

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Avtor: Ars

Don Paterson je eden najopaznejših sodobnih škotskih pesnikov. Za zbirko Nič nič (1993) je dobil nagrado za najboljši pesniški prvenec, za zbirki Božji dar ženskam in Pristajajoča luč pa nagrado Thomasa Stearnsa Eliota – je edini pesnik, ki je to nagrado dobil dvakrat. Objavil je še več pesniških zbirk, opaženih tudi pri kritiki. Pri založbi Picador Macmillan je urednik za poezijo, poučuje pa kreativno pisanje. Paterson piše včasih v povsem pogovornem jeziku, včasih v izrazito eruditskem, vsakdanjo igrivost pa učinkovito prepleta s skoraj romantičnim hrepenenjem po presežnem. Pesnika bomo še bolje spoznali v Literarnem nokturnu ob poslušanju njegovih pesmi v prevodu Mateje Komel Snoj.

Prevajalka Mateja Komel Snoj,
režiserka Ana Krauthaker,
interpret Milan Štefe,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
mojster zvoka Matjaž Miklič,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2017.

Avtor: Ars

Sloviti jazzovski zgodovinar Ted Gioia je zapisal, da je Thielemans postavil orglice na jazzovski zemljevid in postal najpomembnejši izvajalec na tem netipično jazzovskem inštrumentu.
Na koncertu v Tallinu, v okviru festivala Jazz Kaar, so z mojstrom ustne harmonike nastopili Gösta Rundquist (klavir), Yashuito Mori (kontrabas) in Pekka Uotila (bobni).

Avtor: Hugo Šekoranja