Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 27.9.2022

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

07:00
Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

08:00
Lirični utrinek: Marjan Strojan: Spet se naznanja

Marjan Strojan je v našem kulturnem prostoru znan kot pesnik in prevajalec. Tako za svoje pesniško kakor tudi prevajalsko delo je bil večkrat nagrajen; oba njegova opusa pa sta precej zaznamovana z britansko književnostjo, saj Strojan prevaja klasike britanske književnosti, hkrati pa je njegova poezija tudi pod vplivom te tradicije. Poslušali bomo njegovo pesem Spet se naznanja. Gre za pesem iz pesniške zbirke Dan, ko me ljubiš, ki je izšla leta 2003. Pesem interpretira Rafael Vončina.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

10:00
Poročila
10:05
Skladatelj tedna: John Dowland, 2. del

Dowland velja za enega največjih avtorjev glasbe za lutnjo. Izpod njegovega peresa se je ohranilo več kakor sto skladb za ta instrument v najrazličnejših oblikah in slogih. Pri komponiranju se je zgledoval po italijanskih in francoskih lutnjistih, nanj pa je vplivala tudi vokalna glasba renesančnih mojstrov, kot so Orlando di Lasso, Luca Marenzio, Thomas Tallis in Thomas Weelkes.

11:00
Poročila
11:05
Slovenski solisti: Dalibor Miklavčič

Predstavljamo pogovor z organistom in profesorjem na ljubljanski Akademiji za glasbo, Daliborjem Miklavčičem. Umetnik igra na različne inštrumente s tipkami in rad preučuje historično izvajalsko prakso. Kot velik občudovalec glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta je iskal korenine njegovega glasbenega jezika in tako naletel na partiture njegovega sodobnika, ki odkrivajo skladatelja, ki ga je Mozart zelo občudoval in je bil zanj tudi eden od virov navdiha.

12:00
Poročila
12:05
Arsove spominčice: Šostakovičev Prvi koncert za violončelo in orkester

izbrali smo glasbo ruskega skladatelja Dmitrija Dmitrijeviča Šostakoviča. Njegov Koncert za violončelo in orkester v Es - duru op. 107, Štiri romance na Puškinove verze za bas in klavir, op. 46 in dva valčka za flavto, klarinet in klavir.

13:00
Poročila
13:05
Kdo smo: Miti in legende pod Kamniškimi Alpami

V drugi oddaji o mitih in legendah na Slovenskem preverjamo zgodbe iz krajev pod Kamniškimi Alpami.

13:50
Poigra
14:00
Poročila
14:05
Oder: Pia Brezavšček: Model etike skrbi kot antagonizem prevladujočemu modelu umetnik-producent na slovenski neodvisni uprizoritveni sceni

Vabimo vas k poslušanju prvega dela besedila z naslovom Med egom in skrbjo. Nekaj opazk o neodvisni uprizoritveni sceni, ki ga je napisala Pia Brezavšček, trenutna urednica revije Maska. Besedilo zatorej neodvisno uprizoritveno sceno motri s pozicije umeščenosti in aktivno udeležene opazovalke polja neodvisne uprizoritvene scene, »katere spolno pogojene«, zapiše Pia Brezavšček, »generacijske in hierarhične izzive doživljam tudi na lastni koži pri svojem delu kot urednica revije v nedavno generacijsko prenovljenem zavodu Maska. Z neodvisno uprizoritveno sceno mislim na mrežo nevladnih organizacij in posameznic in posameznikov na polju uprizoritvenih umetnosti, ki se je napletla od osamosvojitve države v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Avtorica postavi tezo, da se model etike skrbi pojavi v antagonizmu do prevladujočega modela umetnika-producenta, ki se je uveljavil pred desetletji in se po večini še vzdržuje, čeprav se že dogaja menjava generacij in delovanje v spremenjenih družbenih razmerah. Besedilo Med egom in skrbjo. Nekaj opazk o neodvisni uprizoritveni sceni je objavljeno v reviji Dialogi, številka 5 do 6, letnik 58, 2022.

14:35
Medigra

Glasbena medigra.

15:00
Orkestralni jazz: Chicago Jazz Philharmonic Chamber Ensemble - Havana Blue

Projekt je začel nastajati, ko sta se na jazz festivalu v Chicagu, posvečenem Milesu Davisu, spoznala omenjeni Orbert Davis in Frank Chavez, umetniški vodja glasbeno baletne inštitucije River North Dance. Beseda je dala besedo in kmalu sta ugotovila, da se želita posvetiti jazzovskim koreninam skozi poznavanje kubanske glasbe.

15:30
Dogodki in odmevi

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Svet kulture: "Zaprta študija. New constructive ethics"

"Kako biti in ostati etičen?" je vprašanje, ki ga bo ob dilemah posameznikove svobode, človečnosti, ekologije, nasilja, neenakosti, smisla in seveda Boga zastavljala predstava "Zaprta študija. New constructive ethics" v Prešernovem gledališču Kranj. Drama Ivana Viripajeva v formi intervjujev treh intelektualcev razkriva njihova prepričanja ter neskladja med poklicnimi stališči in zasebnimi življenji. "Lahko bi rekli, da tekst poskuša obsoditi spone kapitalizma, neokolonialnih zasužnjevanj tretjega sveta in vse pogubnejših podnebnih katastrof za človeka in celotno Zemljo ter v istem hipu odgovor zaupati vrhu treh znanstvenikov 21. stoletja, ki ob preučevanju človeške evolucije (in nasprotno, zakaj se dogaja zaviranje le-te) razvijejo tezo, da so človeški možgani vnaprej biološko determinirani," je o predstavi zapisala režiserka Nina Rajić Kranjac. Predstavljamo tudi roman Polovica dvojine avtorice Vande Šega, ki notranjo moč in navdih črpa iz domačega okolja. Roman, ki ga je izdala Mohorjeva družba, pripoveduje o soočanju družine z izgubo hčerke v prometni nesreči.

16:30
Koncertni dogodki na tujem: Izgubljena generacija

Kirill Petrenko je program koncerta 10. junija v Berlinski filharmoniji posvetil trem judovskim skladateljem, ki so bili v času nacizma izpostavljeni antisemitskemu preganjanju in katerih glasba se še vedno redko izvaja. Poslušali bomo Drugo simfonijo Erwina Schulhoffa, ki navduši s svojim eksperimentalnim poigravanjem s slogi. Potem bosta na vrsti skladbi, polni italijanskega temperamenta, skladatelja Leoneja Sinigaglie s koncertnim mojstrom Noahom Bendixom-Balgleyjem kot solistom. Finale pa bo bujno ekspresivna Lirična simfonija Aleksandra Zemlinskega z Lise Davidsen in Christianom Gerhaherjem.

18:00
Jezikovni pogovori: K-pop je vse pogosteje poglavitni razlog za študij korejščine

Zanimanje za korejsko kulturo in jezik se povečuje; zanimivo, da tudi med osnovnošolci. Med osrednjimi razlogi je vpliv korejske popkulture oziroma k-popa. Gostja oddaje je Saška Rovšnik z Inštituta Kralj Sejong, korejskega jezikovnega kulturnega centra v Ljubljani, ki se je navdušila nad korejsko kulturo in jezikom ravno zaradi k-popa. V oddaji smo osvetlili tudi lastnosti tega jezika in kulture. Ena zanimivih lastnosti korejščine je, da Korejci ne uporabljajo izraza »moj/moje«, ampak samo »uri« – »naše« (ponovitev).

18:20
Zborovska glasba: V družbi z World Youth Choir, s Svetovnim zborom mladih

V Svetovnem zboru mladih se vsako leto dvakrat združijo izbrani pevci z vseh kontinentov, prihodnje leto jih bomo gostili tudi v Sloveniji. Zbor je tudi edinstvena izkušnja za pevce, ki si v njem najdejo številne prijatelje, ne nazadnje je ansambel UNESCOv »ambasador dobre volje'. V zborovskem mozaiku poslušamo posnetke z njegove turneje po Španiji, leta 2000.

19:00
Odprta knjiga: Paolo Rumiz: Kutina iz Carigrada 15/15

Inženir Max Altenberg leta 1997 z Dunaja odpotuje v Sarajevo na humanitarno misijo. Tam ga prijatelj seznani z lepo Mašo Dizdarević, ki ima za seboj tragično ljubezen, pretrgano zaradi vojne, in razdrto zakonsko zvezo. Srečanje z njo naredi na Altenberga globok vtis. Nekaj dni se sestajata, potem se mora Max vrniti na Dunaj. Ob slovesu mu Maša zapoje sevdalinko o rumenih kutinah iz Carigrada, ki ga odtlej nenehno spremlja. Altenberg na Dunaju izgubi stik z Mašo; ta odpotuje v Moskvo k hčerkama in nekdanjemu možu. Ko se po letu dni vrne v Sarajevo, izve, da ima raka na pljučih. Po neuspešni operaciji leta 2000 vnovič vzpostavi stik s Petrom Altenbergom. Na Dunaju jo po njegovem posredovanju drugič operirajo. Max se preseli k njej v hiško na griču Kahlenberg nad mestom. Brezupno se zaljubita drug v drugega. Skupaj potujeta na Štajersko, v Budimpešto, Grčijo in Trst. Vendar gre bolezen svojo pot. Medtem ko je Max službeno v Istanbulu, Maša 11. novembra 2002 na Dunaju v bolnišnici umre. Altenberg izgube ne more preboleti. Nazadnje se po nasvetu prijatelja Petra Kerna z Dunaja peš odpravi v Sarajevo na Mašin grob, kjer sreča njenega nekdanjega moža, znanstvenika Duška Todorovića, in se z njim pobrati. Po vrnitvi opiše svojo pot v podlistku v časopisu Wiener Zeitung in prevedejo ga v več jezikov. Srbski prevod njegovega potopisa predstavijo na beograjskem knjižnem sejmu in ob tej priložnosti spozna Mašino prvorojenko Amro. Ko se vrne v domovino, začne vsem pripovedovati zgodbo o svoji ljubezni in rumenih carigrajskih kutinah. Pripoved zaživi svoje življenje, vendar mu ne prinese pomiritve. Ob koncu leta 2006 se znebi vsega, kar ima odvečnega, in z vlakom odpotuje v Istanbul. O svojem odhodu ne obvesti nikogar, tudi sinov ne. Nastani se v hotelu Londres in nekaj dni blodi po mestu. Po večerji pri Bošnjaku Muradifu Hasanefendiću, s katerim se je seznanil na trajektu čez Bospor, iz njegove hiše odpelje v hotel neko Turkinjo, ki jo je očaralo njegovo pripovedovanje.

Napačno bi bilo, če bi My Fair Lady imenovali "prikrito" opereto, kajti nesentimentalno besedilo in njegova literarna vrednost, pa tudi zavestna integracija vseh glasbenih točk v dramaturški kontekst ločujejo My Fair Lady od večine. Muzikal My Fair Lady je bil šele dokončno oblikovan po sodelovanju avtorjev z režiserjem izvedbe, izvajalskimi protagonisti in koreografinjo. Ti so izdelali še posamezne detajle in točke. Takrat so ga tudi poimenovali My Fair Lady. Skrbno pripravljena prva izvedba (15. marca 1956) v New Yorku je prejela izredno veliko nagrad in so muzikal samo na Boradwayu kar 2717-krat ponovili, torej več kot doslej katero koli delo te vrste pred njim. Tržni uspeh je dosegel v nekaj letih neverjetno razsežnost.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

21:00
Literarni večer: Lev Nikolajevič Tolstoj: Vojna in mir

Pred kratkim smo Tolstojev znameniti roman - epopejo Vojna in mir dobili drugič v slovenskem prevodu. Pred skoraj sto leti ga je prispeval Vladimir Levstik, zdaj pa ga beremo v prevodu Lijane Dejak, katerega značilnost so med drugim prevedeni francoski odlomki. Zgledovala se je po samem Tolstoju, ki je leta 1873 tudi sam prevedel vse francoske odlomke tretje izdaje romana v ruščino. Avtor oddaje Marjan Kovačevič Beltram, prevajalka Lijana Dejak, interpretacija Matej Puc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiserka Špela Kravogel. Produkcija 2022.

21:45
Poigra
22:00
Poročila

Vpogled v glasbeno sodobnost, novi posnetki, predstavitve zasedb, poglobljeni tematski pregledi in portreti tujih in domačih skladateljev, klasikov sodobne glasbe in najmlajših ustvarjalcev.

23:00
Literarni nokturno: Josip Jurčič – Janko Kersnik: Rokovnjači

Ob Josipu Jurčiču radi poudarimo, da je bil dober pripovedovalec. Toda tudi Janko Kersnik ni bil od muh, nasprotno. To lahko najlepše opazimo v romanu Rokovnjači: Jurčič ga je zastavil in napisal do konca enajstega poglavja, Kersnik pa je roman dokončal po njegovih osnutkih (precej razgibano in jezikovno vešče). Ob 170. obletnici Kersnikovega rojstva se bomo pisatelju poklonili z nekoliko dramatičnim prizorom iz Rokovnjačev, v katerem je postavil različne romaneskne like na njihovo mesto. Avtor literarnega dela Josip Jurčič, avtor literarnega dela Janko Kersnik, režiserka Živa Bizovičar, interpret Domen Novak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

23:59
Slovenska himna
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt