Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Uvodni del prinaša Koncert št. 4 v G-duru Unica Wilhelma van Wassenaerja, marijansko antifono Salve Regina v uglasbitvi za dva glasova, godala in b. c. Johanna Adolfa Hasseja, Orgelski koncert v B-duru manj znanega nizozemskega skladatelja klasicizma Johannesa Colizzija in Telemannovo Suito v D-duru.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Ars

Vzdevek 'Ravnatelj' Haydnove Simfonije št. 55 v Es-duru je »zakrivil« počasni drugi stavek, ki naj bi glasbeno portretiral dve plati ravnatelja. Ritmično poudarjeni začetek tako opominja na ravnateljevo bolj strogo, pedantno plat in njegov žugajoči prst, občasni dolce oziroma sladkobni lirični nastopi pa naj bi prikazovali ravnateljevo vzneseno, zaljubljeno plat. Delo izvaja Simfonični orkester RTV Slovenija, spored 2. dela Glasbene jutranjice pa dopolnjuje še Fantazija za flavto in harfo, op. 79 Gabriela Fauréja.

Avtor: Mihael Kozjek

Pesniška zbirka Jureta Jakoba Zapuščeni kraji je po svoji pastoralnosti v marsičem posebnost sodobne slovenske poezije. V njej je objavljena Jakobova pesem Delo, ki jo interpretira igralec Andrej Nahtigal.

Avtor: Ars

Podrobneje predstavljamo Sibeliusovo scensko glasbo k zgodovinski igri Kralj Christian II., ki jo je spisal skladateljev prijatelj Adolf Paul. Igra se osredotoča na ljubezensko stanje Kralja Christiana II., vladarja Danske, Norveške in Švedske na začetku 16. stoletja, ki hrepeni po navadnem kmečkem dekletu z imenom Dyvecke. Med poudarki sklepnega dela Glasbene jutranjice so še Ponchiellijev Ples uric, Smetanova simfonična pesnitev Vyšehrad, Suita za trinajst pihalnih inštrumentov v B-duru, op. 4 Richarda Straussa in Simfonični intermezzo iz Puccinijeve opere Madame Butterfly.

Avtor: Mihael Kozjek

V določenem zgodovinskem obdobju in na istem kraju pogosto najdemo veliko izjemno nadarjenih umetnikov, ki se odlikujejo na istem področju. Na prehodu iz šestnajstega v sedemnajsto stoletje je v Angliji delovala vrsta nadarjenih virtuozov na lutnji, ki so komponirali solistično glasbo in izredno občutene pesmi ob spremljavi svojega glasbila. Najuspešnejši med njimi je bil John Dowland.

Avtor: Domen Marinčič

Pogovor z ustanoviteljem kultne zasedbe, iz katere so izšli nekateri pomembni slovenski glasbeniki, kot so Aleš Rendla, Nino De Gleria, Bogo Pečnikar...

Avtor: Marko Kumer

Ali ste vedeli, da okoli 240 tisoč živalskih vrst za medsebojno sporazumevanje uporablja mehansko ustvarjene vibracije, od katerih ljudje nekatere slišimo, čričke npr., mnogih pa ne. Gre za skriti svet sporazumevanja živali s tresljaji, o katerem je pretekli teden na Morski biološki postaji Piran potekala 3. mednarodna konferenca vede, ki se s tem ukvarja – biometrologije. Še sveže vtise s te konference bo tokrat z nami V ŽIVO delila izr.prof.dr. Meta Virant Doberlet, ena osrednjih organizatoric, sicer pa biologinja z Nacionalnega inštituta za biologijo in hkrati vodja Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov.

Avtor: Goran Tenze

Poslušajte duet za flavto in harfo Josepha Lauberja in kvartet za flavto in godala Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Tokrat predstavljamo flavtistko Ireno Kavčič kot komorno glasbenico. Irena Kavčič je od septembra 2012 solistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl Zupan, nato pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Uveljavila se je kot članica kvarteta flavt Nereide in pihalnega kvinteta Pentáda, igra pa tudi v več drugih komornih zasedbah, ki sodelujejo v posebnih glasbenih projektih in na glasbenih festivalih. V izvedbi flavtistke Irene Kavčič in harfistke Anje Gaberc boste poslušali stavka Maškarada in Pavana iz Srednjeveških plesov Josepha Lauberja, nato pa Kvartet za flavto in godala št. 1 v D-duru, K 285, Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki ga je flavtistka izvedla s članicami godalnega kvarteta Zaide. Poslušajte tudi pogovor z Ireno Kavčič o izvajanju komorne glasbe.

Avtor: Tjaša Krajnc

Humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine.

Avtor: Ars

Zasedba River City Brass je v oddajah MEDENINA IN PATINA stari znanec, saj smo jo že večkrat predstavili. V tej in naslednji tako le osvežujemo vaš sluh z imenitno zvočnostjo tega edinega in obenem edinstvenega poklicnega brass banda iz Pittsburgha v Združenih državah, ki ga že desetletje in pol vodi legendarni glasbenik – Škot dr. James Gourlay, tokrat s priredbami dražestnih napevov iz zakladnice glasbe za glasbeno gledališče iz newyorškega Broadwaya.
Tako boste slišali »Uverturo k predstavi Gypsy« Jula Styna, »Comedy Tonight in Be a Clown« Stephena Sondheima ter Cola Porterja, »My Cousin in Milwaukee« Georgea Gershwina, »Over the Rainbow« Harolda Arlena ter za konec še slovito »Koračnico iz Marry Poppins« Richarda Shermana. Kot pevca se bosta izkazala tako dr. James Gourlay kot Katy Shackelton Williams.

Avtor: Igor Krivokapič

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.


na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Avtor: Tina Poglajen

V Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije je bil januarja koncert cikla Ob klavirju, katerega prvo polovico je oblikovala pianistka Hana Taškov, drugo pa klavirski kvintet v sestavi pianist Peter Bubola, violinista Nikola Pajanovič in Laura de Wolff, violistka Rebeka Skok in violončelistka Sara Čano.
Pianistka je na koncertu izvedla Klavirsko sonato št. 2 v d-molu, op.14 Sergeja Prokofjeva, kvintet pa Klavirski kvintet v Es-duru, op. 44 Roberta Schumanna.

Avtor: Vesna Volk

Andrej Medved: Véliko kolo
Simona Klemenčič: Hiša brez ogledal
Andraž Rožman: Titov sin
Evald Flisar: Očetova pisma sinu

Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Nada Breznik, Miša Gams in Marica Škorjanec-Kosterca.

Avtor: Vlado Motnikar

Predvajamo glasbo iz baleta Iluzije Slavka Osterca, Simfonično koreografsko pesnitev Obrežje plesalk Zvonimirja Cigliča in Kraško Suito Alojza Srebotnjaka.

Slavko Osterc je posegal po vseh glasbenih zvrsteh in je kljub svojemu, razmeroma kratkemu življenju ustvaril kar štiri dela s področja baletne umetnosti, baletne epizode z naslovom Iz satanovega dnevnika leta 1924, baletno pantomimo Maska rdeče smrti leta 1930, baletno sliko Nezakonska mati leta 1940 in balet Iluzije leta 1941, ki ga je posvetil Sergeju Prokofjevu. Klavirski izvleček Iluzij je Osterc leta 1941 izdal v samozaložbi, orkestracijo pa je dokončal skladateljev učenec Demetrij Žebre in pod njegovim dirigentskim vodstvom je bila v počastitev dvajsete obletnice skladateljeve smrti 25. aprila 1962 v Ljubljani tudi izvedena.

Avtor: Marko Šetinc

Inženir Max Altenberg leta 1997 z Dunaja odpotuje v Sarajevo na humanitarno misijo. Tam ga prijatelj seznani z lepo Mašo Dizdarević, ki ima za seboj tragično ljubezen, prekinjeno zaradi vojne, in razdrto zakonsko zvezo. Srečanje z njo naredi na Altenberga globok vtis. Nekaj dni se sestajata, nato se mora Max vrniti na Dunaj. Ob slovesu mu Maša zapoje sevdalinko o rumenih kutinah iz Carigrada, ki ga odtlej neprestano spremlja. Altenberg na Dunaju izgubi stik z Mašo; ta odpotuje v Moskvo k hčerkama in nekdanjemu možu. Ko se po letu dni vrne v Sarajevo, izve, da ima raka na pljučih. Po neuspešni operaciji leta 2000 vnovič vzpostavi stik s Petrom Altenbergom. Na Dunaju jo po njegovem posredovanju drugič operirajo. Max se preseli k njej v hiško na griču Kahlenbergu nad mestom. Brezupno se zaljubita drug v drugega. Vendar gre bolezen svojo pot. Medtem ko je Max službeno v Istanbulu, Maša 11. novembra 2002 na Dunaju v bolnišnici umre. Altenberg izgube ne more preboleti. Nazadnje se po nasvetu prijatelja Petra Kerna z Dunaja peš odpravi v Sarajevo na Mašin grob. Po vrnitvi opiše svojo pot v podlistku v časopisu Wiener Zeitung, ki ga prevedejo v več jezikov. Srbski prevod njegovega potopisa predstavijo na beograjskem knjižnem sejmu in ob tej priložnosti spozna Mašino prvorojenko Amro. Ko se vrne v domovino, začne vsem pripovedovati zgodbo o svoji ljubezni in rumenih carigrajskih kutinah. Pripoved zaživi svoje življenje, vendar mu ne prinese pomiritve. Ob koncu leta 2006 se znebi vsega, kar ima odvečnega, in z vlakom odpotuje v Carigrad. O svojem odhodu ne obvesti nikogar, tudi sinov ne.

Avtor: Matej Venier

Pisateljica in prevajalka Agata Tomažič v eseju Blues rdečega svinčnika spregovori o lektorskih licencah in poskusih regulacije lektorskega poklica. Objavljen je bil v časopisu Pogledi leta 2013. Za radijski medij so esej oblikovali: napovedovalca Mateja Perpar in Aleksander Golja, tonski mojster Nejc Pipp in glasbeni urednik Mihael Kozjek. V oddaji slišimo odlomke iz skladbe Ogledala Milka Lazarja.

Avtor: Andrej Rot

Šef dirigent Simfoničnega orkestra Praškega radia Alexander Liebreich je na zadnji koncert lanske sezone 13. junija v Prago povabil ameriško zvezdniško violinistko Leilo Josefowicz, ki je izvedla Concerto funebre za violino in orkester Karla Amadeusa Hartmanna. Liebreichov rojak ga je začel pisati leta 1939 kot odziv na nacistično zasedbo Češkoslovaške ter kot simbol solidarnosti vanjo vključil znameniti husitski koral »Kdo ste, božji bojevniki«. Njegovo najbolj znano obdelavo lahko slišimo v simfoničnih pesnitvah Tábor in Blaník iz Smetanovega cikla Moja domovina, aluzije nanj pa najdemo tudi v prvem delu na sporedu, monumentalni simfonični pesnitvi Praga, s katero se je Josef Suk, najpomembnejši učenec Antonína Dvořáka, poklonil češki prestolnici. Ta češko-bavarski program bo dosegel vrhunec z izvedbo monumentalne Alpske simfonije Richarda Straussa.

Avtor: Polona Kovačič

Psihološka drama govori z jezikom pravljičnih simbolov in bitij o ženskem hrepenenju po vrnitvi moškega, ki je zapustil dom, ženo in hčerki. Nadrealistična domišljija avtorice prikazuje svojevrstno kozmologijo ženske eksistence, ki hrepeni po dopolnitvi svojega nepopolnega sveta.

Dramaturg: Pavel Lužan
Režiser: Jože Valentič
Tonski mojster: Staš Janež
Avtorica zvirne glasbe: Cvetka Bevc

Pestrna - Iva Zupančič
Mati - Jerca Mrzel
Oče - Slavko Cerjak
Velika sestra - Vesna Jevnikar
Mala sestra - Tanja Ribič
Velika sestra otrok - Tanja Žagar
Mala sestra otrok - Maša Valentič
Gizdalin - Niko Goršič
Berač – Boris Kerč
Pijanec - Marko Simčič
Pijanka - Mojca Ribič

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1996.

Avtor: Vilma Štritof

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Slovenska pesnica Katja Premrl je leta 2019 izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Obrazi ljubezni. V njem smo lahko brali o različnih obdobjih v življenju ženske, kot jih izkuša mladenka, erotična ženska, mati in modra starka. V njeni najnovejši zbirki Obrazi življenja pa se Katja Premrl podaja v globine narave ter prisluškuje njenim modrostim. Tako kot utripa človeško življenje, tako se v naravi menjajo letni časi, se dogajajo rojstva in smrti. Onkraj vseh sprememb, ki jih človek in narava izkušata, pa obstaja nevidna nit, ki povezuje vse stvarstvo. In ta diši po ljubezni.

Avtor: Ars

Oddaja prinaša novosti s sodobne jazzovske scene, obravnava pa tudi zanimive zgodovinske jazzovske teme.

Avtor: Ars