Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Nedelja, 25.9.2022

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Andrej Bedjanič

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Andrej Bedjanič

Pesnica Lili Novy, ki je živela med letoma 1885 in 1958, je v svoji bivanjski in erotični lirski izpovedi združila naravni vitalizem in panteistično duhovnost. Pesnica je iskala odgovore na skrivnostno uganko minljivega življenja, doživljala slast in bolečino, erotični zanos in kozmično harmonijo, vendar v samoti nenehno odkrivala tudi temno globino in grozo smrti. Pesem Lily Novy Jesenski klici je leta 2004 interpretirala dramska igralka Barbara Žefran.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Andrej Bedjanič

Judje po hebrejskem koledarju praznujejo praznik roš hašana, judovsko novo leto, z njim vstopajo v leto 5783. Kako ga bodo praznovali v Liberalni judovski skupnosti Slovenije, v eni od treh registriranih judovskih verskih skupnosti pri nas; kakšno je versko in simbolno sporočilo obredov in hrane, ki jo uživajo Judje ob tem prazniku. Zakaj so ustanovili Liberalno judovsko skupnost, kdo je njihov rabin, kdo so člani te skupnosti, nam pojasnjuje predsednik te skupnosti Robert Waltl.

Avtor: Nataša Lang

V teh dneh mineva 160 let od njegove smrti. »Ptico boš spoznal po petju, človeka tudi: ako lepo poje, ima tudi lepo srce. In kar se o človeku posamezno – se lahko reče o vsem ljudstvu. Iz obilosti srca se glasijo pesmi in kjer ni čednih pesmi, tam tudi prebivati ni veselo«, je zapisal. Za pesmi je poskrbel kot pesnik in kot avtor melodij – večinoma so optimistične in veselega duha, kot je bil sam."

Avtor: Polona Gantar

Iz župnijske cerkve v Šempetru v Savinjski dolini prenašamo na 26. nedeljo med letom sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Mirko Škoflek, poje pa Mešani pevski zbor Skala pod vodstvom in ob orgelski spremljavi Andreje Randl.

Avtor: Milan Kobal

11:00
Poročila

25. novembra lani je bil v Koncertni dvorani v Oslu koncert Filharmoničnega orkestra iz Osla in violinista Jamesa Ehnesa. Koncert je bil pod dirigentskim vodstvom Juanja Mene, na sporedu koncerta pa so bili komična uvertura Scapino Williama Waltona, Koncert za violino in orkester, op. 15 Benjamina Brittna in Simfonija št. 1 v As-duru, op. 55 sira Edwarda Elgarja.

Avtor: Marko Šetinc

13:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

14:00
Poročila

Avtor slovitega dela Kandid ali optimizem Francois-Marie Arouet, na kratko Voltaire, je bil prvi med razsvetljenci, filozof, književnik, zagovornik človekovih pravic, podjetnik in erudit. Bil je tudi eden najpomembnejših francoskih zgodovinarjev, avtor številnih filozofskih razprav, romanov, novel, kratkih zgodb, prigod, pesnitev ter celo prenosnega filozofskega slovarja in številnih klasicističnih tragedij. Danes je najbrž najbolj znan prav po liku Kandida in njegovih prigodah.

Prevajalec Primož Vitez,
interpret Jožef Ropoša,
režiser Jože Valentič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
urednika oddaje Matej Juh, Petra Tanko,
leto nastanka: 2012.

Avtor: Ars

... nas bo nagovorila z odlomki iz opusov Puccinija, Rossinija, Čajkovskega, Cilee, Mozarta, Beethovna in Donizettija.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Glasba iz znamenitega sovjetskega nemega filma z naslovom Bojna ladja Potemkin, ki jo je 1. novembra lani v berlinski Koncertni hiši izvedel Simfonični orkester Berlinskega radia pod vodstvom Franka Strobla, prvotno ni nastala kot glasbena obogatitev filmskega traku, temveč gre za odlomke iz simfonij št. 1, 4, 5, 8, 10 in 11 Dmitrija Šostakoviča. Film je leta 1925 režiral Sergej Eisenstein. Pet let pozneje je bila filmskemu traku dodana glasovna sinhronizacija, leta 1950 je bil film restavriran z dodano glasbeno podlogo skladatelja Nikolaja Krjukova, četrt stoletja pozneje, leta 1976, pa je bila glasba v filmu popolnoma zamenjana. Na podlagi svojih simfonij jo je pripravil Dmitrij Šostakovič, posneli pa so jo v prostorih moskovskega filmskega studia Mosfilm ob sodelovanju Državne filmske fundacije Sovjetske zveze.
Film Bojna ladja Potemkin prikazuje upor mornarjev na ladji Potemkin leta 1905, na začetku prve ruske revolucije proti carski oblasti. Strukturiran je v petih delih. V prvem, Možje in črvi, mornarji protestirajo, ker dobijo za pod zob le gnijoče meso. Drugi del uprizarja Dramo na krovu; mornarji se uprejo, njihov vodja Vakulinčuk pa je ubit. Tretji prizor filma prikazuje ljudstvo v Odesi, ki žaluje za ubitim Vakulinčukom, v četrtem carska vojska izvede masaker nad prebivalci Odese, sklepni del – Ena proti vsem – pa upodablja morda najbolj znani dogodek iz zgodovine te bojne ladje. Carska črnomorska flota, ki ji je ukazano zajetje ladje Potemkin, spusti svoje orožje. Mornarji navdušeno pozdravijo posadko Potemkina in se ji pridružijo v uporu proti carju.

Avtor: Mihael Kozjek

Judje vstopajo v praznični čas. Kakšno je versko izročilo judovskih praznikov roš hašana, po hebrejskem koledarju gre za novo leto, in jom kipurja, ki simbolno naznanja očiščenje grehov in spravo z Gospodom. Kje so tu vzporednice s kesanjem v krščanstvu, zakaj je za Jude tako pomemben ta dan in od kod izvira skovanka grešni kozel, o teh vprašanjih premišljuje ukrajinski znanstvenik judovskih korenin dr. Jevgenij Gorešnik z Inštituta Jožef Stefan.

Avtor: Nejc Krevs

Slovensko orgelsko društvo je v preteklem letu zaznamovalo 20 let svojega delovanja; zaradi epidemije so jubilejno praznovanje zamaknili v letošnje leto, osrednji dogodek pa priredili v soboto, 17. septembra, v Slovenski filharmoniji. Zamislili so si ga inovativno in posebno, kakršne so tudi orgle kot inštrument. Na glasbeno-vizualnem dogodku, imenovanem Orgelski kino, so kot spremljava k nememu filmu Zora: pesem dveh ljudi Friedricha Wilhelma Munraua zvenele orgelske improvizacije francoskega organista Baptista Floriana Marleja Ouvrarda.

Avtor: Polona Gantar

Andrzej Stasiuk je eden izmed najbolj priljubljenih sodobnih poljskih avtorjev pri nas – prevedenih imamo šest njegovih knjig, večina je razprodanih. Knjiga Fado obsega štiriindvajset drobnih, mestoma izrazito liričnih potopisnih esejev, v katerih se avtorjeva doživetja s poti po Karpatih, Srednji Evropi in Balkanu, prepletajo s spominskimi, literarnimi reminiscencami ali referencami, refleksivnimi ali meditativnimi vložki. Za oddajo smo izbrali zapisa Avtocesta in Črna gora.

Prevajalka Jana Unuk,
režiserka Ana Krauthaker,
interpret Nejc Cijan Garlatti,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednica oddaje Tina Kozin.
Produkcija 2022.

Avtor: Ars

19:49
Poigra

V oddaji gostimo zvočnega umetnika Braneta Zormana, enega izmed treh zmagovalcev letošnjega tekmovanja Palma Ars Acoustica. Nagrado je prejel za svojo večkanalno zvočno skladbo z naslovom Duh dreves I Dotik, ki jo je za tekmovanje predlagalo uredništvo programa Ars.

Brane Zorman je zvočni in intermedijski umetnik, skladatelj, zvočni manipulator, producent in kurator. Piše glasbo za gledališke, intermedijske in plesne predstave, svoje elektroakustične solo skladbe pa izvaja v prostorskem zvoku. V odnosu do zvoka in prostora razvija različne strategije, tehnike, dinamične in interaktivne module, snema in reinterpretira zvočne krajine in z uporabo sofisticiranih orodij kreira elektronske in akustične zvočne skulpture.

Avtor: Katarina Radaljac

22:00
Poročila

Vsestranska nemška ustvarjalka Doris Dörrie (1955) je predvsem filmska režiserka in pisateljica. V svojih filmih in zgodbah pripoveduje zgodbe z izdatno mero posluha za situacijo in človeške usode. To velja tudi za zgodbi (I love you – kako neki to zveni in Laži) v Literarnem portretu. Nikar ne zamudite.

Avtor oddaje in prevoda Marko Golja,
režiserka Irena Glonar,
bralka veznega besedila Tonja Rahonc,
interpreta Pavle Ravnohrib in Vojko Zidar,
glasbeni opremljevalec Peter Čare,
mojstrica zvoka Gabrijela Čepič,
asistent zvoka Rok Kadak,
urednik oddaje Marjan Strojan.
Produkcija 1996.

Avtor: Ars

Težave z nespečnostjo so zagotovo ena večjih nadlog sodobnega človeka. Zaradi sodobnega načina življenja, dolgega delovnika, skrbi in količine časa, ki ga preživimo pred zasloni, je kakovosten spanec težko doseči. Najbrž se vsi kdaj neumorno obračamo v postelji polni skrbi, jeze, žalosti in drugih pomembnih čustev, medtem ko brezupno štejemo ovce. A se lahko hitro znajdemo v začaranem krogu, saj pomanjkanje spanca stres in razdražljivost le še povečuje.
Med učinkovitejša pomagala znanstveniki uvrščajo tudi glasbo.

Avtor: Katja Ogrin

Med 25. in 28. septembrom bo Ljubljano obiskal José Luís Peixoto (1974), zelo priljubljen in cenjen sodobni portugalski literarni ustvarjalec, pisatelj, ki ga je nobelovec José Saramago že na samih začetkih njegove ustvarjalne poti označil za enega od "najbolj presenetljivih odkritij portugalske književnosti" in mu napovedal, da bi nekoč lahko postal novi on. Peixoto je doslej objavil sedem proznih del, štiri pesniške zbirke in dve slikanici za otroke. Slikanica Mama, ki je deževala iz leta 2012, je bila lani prevedena tudi v slovenščino in je izšla pri založbi Malinc. Preizkusil se je tudi v pisanju potopisnih del, med njimi je najbolj znano delo Znotraj skrivnosti: Potovanje v Severno Korejo iz leta 2012. Izbor njegovih pesmi je iz zbirke Predal, poln papirja iz leta 2008.

Prevajalka Urška Rupar Vrbinc,
režiserka Ana Krauthaker,
interpreta Miranda Trnjanin in Nejc Cijan Garlatti,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednica oddaje Tina Kozin.
Produkcija 2022.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 24.09.2022 17:25:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt