Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 23.9.2022

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

23. septembra 1952 se je rodil ameriški trobentač Rolf Thorstein Smedvig, ustanovitelj trobilnega kvinteta Empire Brass, ki je slovel po izjemnem tonu in natančni intonaciji.
JOSEPH HAYDN: KONCERT V ES-DURU
\t1. ALLEGRO
\t2. ANDANTE CANTABILE
\t3. FINALE: ALLEGRO
ŠKOTSKI KOMORNI ORKESTER, trobenta: ROLF SMEDVIG, dirigent: JAHJA LING

Argentinska pianistka Íngrid Fliter danes slavi 49 let. Klavir se je učila pri Elizabeth Westerkamp, prvi recital je izvedla pri 11-ih letih, debi v Teatru Colón pa je imela pri 16-ih. Zmagala je na več tekmovanjih, leta 2000 je prejela srebrno medaljo na XIV. mednarodnem Chopinovem klavirskem tekmovanju v Varšavi.
FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 5 V FIS-MOLU, OP. 44
Klavir: INGRID FLITER

Sovjetski in armenski skladatelj in pianist Aleksander Arutiunian se je rodil 23. septembra leta 1920 v Erevanu v Armeniji in študiral najprej na Erevanskem državnem konservatoriju, nato pa še v Moskvi pri Genrihu Litinskem. Po diplomi se je vrnil v Erevan, da bi poučeval na tamkajšnjem konservatoriju, bil pa je tudi umetniški vodja Armenske državne filharmonije.
ALEKSANDER ARUTIUNIAN: KONCERT ZA POZAVNO IN ORKESTER
\t1. ADAGIO MAESTOSO E ANDANTE SOSTENUTO
\t2. ALLEGRETTO
\t3. ALLEGRO
BERLINSKI FILHARMONIKI, pozavna: BRANIMIR SLOKAR, dirigent: LIOR SHAMBADAL

Robert Helps se je rodil na današnji dan leta 1928, bil pa je pianist in skladatelj. Študiral je na univerzah Columbia in Berkeley, kompozicjio pri Rogerju Sessionsu, ki je močno vplival nanj, poleg tega pa se je navduševal tudi nad deli Frédérica Chopina in deloval kot profesor.
ROBERT HELPS: HOMMAGE A FAURÉ
Klavir: ALAN FEINBERG

Angleški skladatelj sir Malcolm Henry Arnold je umrl na današnji dan leta 2006. Ustvaril je pisan opus del za različne sestave. Njegov slog je tonalen, odlikujejo pa ga živahni ritmi, briljantna orkestracija in neposredne melodije.
SIR MALCOLM HENRY ARNOLD: TROBILNI KVINTET, OP. 73
\t1. ALLEGRO VIVACE
\t2. CHACONNE: ANDANTE CON MOTO
\t3. CON BRIO
NEOBRASS KVINTET: Trobenta: JERNEJ MAČEK in KRISTJAN ZUPAN, rog: MARKO ARH, pozavna: ŽAN KOPŠE, tuba: UROŠ MENEGATTI

Avtor: Vesna Volk

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Ars

Pianist in pedagog Aci Bertoncelj je umrl na današnji dan pred 20 leti. Na glasbene odre je stopil kot čudežni otrok. Študij klavirja je začel pri Zorki Bradač na ljubljanski srednji glasbeni šoli, diplomiral pa je na ljubljanski akademiji za glasbo v razredu Hilde Horak. Izpopolnjeval se je še v Salzburgu, njegova mentorja sta bila Carlo Zecchi in Hans Leygraf, ter v Parizu pri Pierru Sancanu in v Rimu pri Guidu Agostu. Vrsto let je uspešno nastopal doma in v tujini kot solist, komorni glasbenik in član Tria Tartini, deloval pa je tudi kot profesor na ljubljanski akademiji. Bil je eden najpomembnejših pianistov takratnega jugoslovanskega glasbenega prostora. Predvsem se je posvečal sodobni glasbeni literaturi, improvizaciji in tudi džezu.

GEORGE GERSHWIN: KONCERT V F-DURU ZA KLAVIR IN ORKESTER
\t1. ALLEGRO
\t2. ADAGIO - ANDANTE CON MOTO
\t3. ALLEGRO AGITATO
SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE,
klavir: ACI BERTONCELJ, dirigent: UROŠ LAJOVIC

Avtor: Vesna Volk

Vstopili smo v jesen. Jesenska pesem, ki jo je napisal Gregor Strniša, povzema tako nedavno poletje kot jesen. Leta 2014 jo je za Lirični utrinek interpretiral dramski igralec Primož Ekart.

Avtor: Ars

Dela nekaterih skladateljev 20. stoletja so ideološko, strukturno in melodično zajemala iz glasbe prejšnjih obdobij.

Začeli bomo s Paulom Hindemithom, ki je deloval v Nemčiji. Sicer si je prizadeval za revitalizacijo uveljavljenega harmonskega oziroma tonalnega sistema, vendar se je v svojih delih vseeno obračal tudi v preteklost. Za neoklasicistična lahko označimo nekatera njegova komorna, orkestralna in celo operna dela, recimo opero Slikar Mathis.
PAUL HINDEMITH: SIMFONIJA SLIKAR MATHIS
\t1. ENGELKONZERT (ANGELSKI KONCERT)
\t2. GRABLEGUNG (POKOP)
\t3. VERSUCHUNG DES HEILIGEN ANTONIUS (SKUŠNJAVA SV. ANTONA)
SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent: PINCHAS STEINBERG

Neoklasicistično estetiko v Italiji je spodbujal Alfredo Casella, ki se je izobraževal v Parizu in tam živel do leta 1915, nato pa se je vrnil v Italijo, da bi poučeval in organiziral koncerte, na katerih je predstavljal modernistične skladatelje, kot sta Stravinski in Arnold Schoenberg. Ti koncerti so povzročili ostro nasprotovanje konservativnih krogov v Italiji, vendar se Casella ni dal in je leta 1917 ustanovil Nacionalno glasbeno združenje oz. Italijansko združenje za moderno glasbo. Hitro je pridobilo podporo umetnikov, kot so Malipiero, Pizzetti in Respighi. Namen društva je bil omogočiti izvajanje glasbe mladih skladateljev, obnavljanje glasbe preteklosti in vzpostavljanje mreže stikov z drugimi društvi zunaj Italije.
ALFREDO CASELLA: SICILLIENNE ET BURLESQUE
Flavta: ALEŠ KACJAN, klavir: ANDREJ JARC

Še enega italijanskega skladatelja bomo omenili v današnji Glasbeni jutranjici, v kateri zvenijo predvsem dela, napisana v neoklasicističnem duhu. Tudi Casellov kolega Mario Castelnuovo-Tedesco je pisal neoklasično navdahnjena dela, ki zajemajo iz zgodnje italijanske glasbe in klasicističnih oblik. V njegovem Concertu italianu v g-molu iz leta 1924 za violino in orkester odmevajo Vivaldi ter italijanske pesmi iz 16. in 17. stoletja, njegov priljubljeni Koncert za kitaro št. 1 v D-duru iz leta 1939 pa se zavestno zgleduje po Mozartovem slogu.
MARIO CASTELNUOVO TEDESCO: KONCERT ŠT. 1 V D-DURU ZA KITARO IN ORKESTER, OP. 99
\t1. ALLEGRETTO
\t2. ANDANTINO ALLA ROMANZA - LARGO
\t3. RITMICO E CAVALLERESCO
AKADEMIJA ST. MARTIN IN THE FIELDS, kitara: PEPE ROMERO, dirigent: SIR NEVILLE MARRINER

Iz Italije gremo v Španijo, v kateri je deloval Manuel de Falla. Njegov Koncert za čembalo, flavto, oboo, klarinet, violino in violončelo iz leta 1926 so njegovi sodobniki dojemali kot izraz "univerzalizma", pogosto pa ga obravnavajo kot vzorčni primer misticizma: takega, ki izvira iz španske verske tradicije ter stroge in asketske oblike neoklasicizma, ki je v velikem nasprotju s frivolnim neoklasicizmom Igorja Stravinskega.
MANUEL DE FALLA: KONCERT ZA ČEMBALO IN PET INSTRUMENTOV
Flavta: FEDJA RUPEL, oboa: STOJAN DOKUZOV, klarinet: IGOR KARLIN, čembalo: MARINA HORAK, violina: KOSTADIN KIRKOV, violončelo: EDI MAJARON, dirigent: MARKO MUNIH

Poleg de Falle so v poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja v Španiji v neoklasicističnem duhu ustvarjali še Roberto Gerhard ter člani skupine Generación de la República, znane tudi kot Generacija 27, npr. Julián Bautista, Fernando Remacha, Jesús Bal y Gay in Salvador Bacarisse.
SALVADOR BACARISSE: SEJEMSKA BIKOBORBA, BALETNA SUITA
\t1. UVOD
\t2. USPAVANKA, PRIZOR IN PRVI PLES
\t3. PRIZOR IN DRUGI PLES
\t4. MOLITEV, TRETJI PLES IN FINALE
ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, dirigent: SIMON KREČIČ

Zdaj pa še v Brazilijo, v kateri je deloval Heitor Villa-Lobos, avtor priljubljenje skladbe Bachianas Brasileiras, pa tudi številni drugi, poznejši skladatelji, ki so še posebno povezani z neoklasicizmom, recimo Edino Krieger, plodoviti Camargo Guarnieri ter Radamés Gnattali, neoklasicističen še posebno v svojih poznejših delih, kot je recimo tudi ...
RADAMÉS GNATTALI: SONATA ZA KITARO IN VIOLONČELO
\t1. ALLEGRETTO COMODO
\t2. ADAGIO
\t3. ALLEGRO (CON SPIRITO)
Kitara: ALJAŽ CVIRN, violončelo: ISABEL GEHWEILER

Za konec Glasbene jutranjice pa še najbolj sodobno zveneče delo znanilca atonalnosti Arnolda Schoenberga, kajti tudi na njegovo umetnost so vplivale neoklasicistične ideje. Potem ko je njegov zgodnji slog "pozne romantike" (ki ga ponazarja godalni sekstet Verklärte Nacht) izpodrinilo njegovo atonalno obdobje in tik preden je sprejel dvanajsttonski serializem, so bile oblike Schoenbergovih del, predvsem opusi 23, 24 in 25, opisane kot "odkrito neoklasične" in pomenijo željo združiti napredek zgodnjega 20. stoletja z dediščino 18. in 19. stoletja. V teh delih je Schoenberg poskušal poslušalcem ponuditi strukturne referenčne točke.
ARNOLD SCHÖNBERG: SUITA ZA KLAVIR, OP. 25
\t1. PRELUDIJ
\t2. GAVOTA, 1. DEL
\t2. GAVOTA, 2. DEL
\t2. GAVOTA, 3. DEL
\t3. INTERMEZZO
\t4. MENUET: MODERATO - TRIO - MENUET DA CAPO
\t5. ŽIGA
Klavir: MAURIZIO POLLINI

Avtor: Vesna Volk

10:00
Poročila

Koechlin se je v zadnjih desetletjih preživljal predvsem kot skladatelj številnih izvrstnih in ljubkih komornih del. Uveljavil se je zlasti z glasbo za pihala in trobila. Bil je tudi izvrsten hornist in je igral tako kromatični rog na ventile kot tradicionalni francoski lovski rog (trompe de chasse) brez ventilov, za oba pa je napisal tudi več skladb.

Avtor: Igor Krivokapič

11:00
Poročila

Zgodovina je področje, o katerem smo po navadi prepričani, da vse vemo. Hkrati pa je s preteklostjo mogoče izvrstno manipulirati. Washingtonski dopisnik Andrej Stopar se je nedavno vrnil s poti v Oregon, ameriško zvezno državo, ki je bila nekoč eden najbolj prepoznavnih ciljev za množice, ki so do srede 19. stoletja osvajale zahodne predele severnoameriške celine, v katero so se širile Združene države Amerike. Zanimalo ga je, kako predstave, ki jih je z vesterni utrdil zlasti Hollywood, ustrezajo resničnosti ter kako in zakaj so ta vprašanja za ameriško družbo pomembna še danes. Na sporedu je oddaja Eppur Si Muove – In vendar se vrti, v kateri se bomo po Oregonski poti odpravili na zahod ZDA.

Avtor: Andrej Stopar

Mešani mladinski pevski zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana deluje v okviru programa umetniške gimnazije na KGBL in šteje približno 60 članov. Z manjšimi prekinitvami ga je vrsto let vodil Tomaž Habe, s septembrom 2010 pa je vodstvo prevzel Ambrož Čopi. Pevci predstavljajo skladbe slovenskih skladateljev: Karola Pahorja (Oče naš hlapca Jerneja), Vilka Ukmarja (Opolnoči, Melanholija gladu), Lojzeta Lebiča (Zmierom moram bondrati), Mateja Kastelica (Sonet 130, Vsaka jesen rumeni) in Alda Kumarja (Turist).

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

13:00
Poročila

Oddajo posvečamo skladatelju slovenskega rodu, ki se je rodil na Reki, večino svojega življenja pa je preživel v Srbiji, zato ga uvrščamo med skladatelje, ki so pomembno zaznamovali zgodovino srbske povojne glasbe. Poslušali bomo Italijansko simfonijo, Suito št. 4 iz baleta Zlata ribica ter Godalni kvartet s serenado.

Avtor: Katarina Radaljac

14:00
Poročila

Premožni tujci so ob obleganju Sarajeva pred tremi desetletji plačevali visoke zneske, da so streljali na prebivalce obleganega mesta; še višje pa, če je so tarče bili otroci. Pretresljivo in sprevrženo zgodbo o »safariju na ljudi« razkriva dokumentarec Mirana Zupaniča, ki bo gost oddaje. V njej boste slišali še oceni Male mame režiserke Céline Sciamma o skrivnostnih vezeh med materami in hčerami ter Padca o prijateljicah plezalkah, ki obtičita na vrhu radijskega stolpa v puščavi. Poročamo tudi s kinotečnega dogodka v sklopu 11. Kulturne ambasade Palestine.

Avtor: Urban Tarman

V današnji oddaji o filmski glasbi bomo predstavili glasbo k filmu Beležnica Aarona Zigmana. Film iz leta 2004, ki po vsem tem času še vedno sodi v sam vrh najlepših ljubezenskih filmov, pripoveduje zgodbo o mladi Allie in Noahu, ki se leta 1940 v Severni Karolini zaljubita in preživita skupaj brezskrbno poletje. Ob koncu poletja morata zaradi vojne in različnih obveznosti končati svojo romanco. Dolga leta pozneje ju srečamo v domu za ostarele, v katerem Noah Allie, ki izgublja spomin, bere zapiske iz beležnice. Pripovedovanje o zaljubljenem mladem paru v Allie obudi spomine na mladost in stara čustva.
Preproste, a učinkovite zgodbe ni nadgradila le igralska zasedba – mladi par sta upodobila Ryan Gosling in Rachel McAdams, starejšega pa James Garner in Gena Rowlands – temveč tudi glasba Aarona Zigmana.

Avtor: Katja Ogrin

Poseben zvok skupini Treetop daje neobičajna inštrumentacija – harmonika, pozavna in kontrabas. V svojem muziciranju združujejo jazz, klasično in ljudsko glasbo, kot tudi sodobne kompozicijske tehnike.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

V Ljubljani v MGL uprizarjajo Idiota po romanu Dostojevskega, v SNG Maribor dramo o prekletstvu zgodovine in družine, Elektri pristoji črnina Eugenea O'Neilla, na odru Male Drame v Ljubljani sezono odpira Otroci po dramski predlogi angleške pisateljice Lucy Kirkwood, ki za izhodiščno točko vzame jedrsko katastrofo kot v Fukušimi, na Malem odru celjskega gledališča pa bodo premierno uprizorili monodramo finskega dramatika Kristiana Smedsa Žalostinke iz srca Evrope.

Avtor: Tina Poglajen

Kakšno vlogo imajo virusi v ekosistemih, še ni popolnoma jasno. A danes s sodobnimi pristopi odkrivajo številne nove viruse in zelo zanimivo je raziskovati, kako se ti premikajo med različnimi deli ekosistema.

O njih smo verjetno v zadnjih letih poslušali več kot kdaj prej in skoraj zagotovo več, kot bi si želeli. A to še vedno ne pomeni, da o njih vemo zelo veliko. Prvič, virusi so izredno raznovrstna skupina, in drugič, so izredno majhni in velike večine niti ne poznamo.
Seveda pa ob omembi virusov najprej pomislimo na bolezni in prav povzročitelji bolezni med virusi so seveda tisti najbolj znani in preučevani. Pandemija koronavirusne bolezni je v zadnjih letih virologijo vsekakor pognala v izjemno visoke obrate, pospešila raziskave in utrla pot novim pristopom, ki so na eni strani pomagali premagovati pandemijo, na drugi pa so seveda odprli nove možnosti tudi pri preučevanju vseh drugih virusov.
»Raziskovalci smo tu prav zato, da lahko odkrijemo stvari, ki jih prej ni še nihče,« pravi biolog dr. Denis Kutnjak, raziskovalec na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Avtor: Nina Slaček

V Recitalu predvajamo posnetek koncerta dveh mladih romunskih glasbenikov, violončelista Corneliusa Zirba in pianista Cadmiela Botaca, ki sta nastopila 13. januarja v Koncertni dvorani Mihaila Jore Romunskega radia v Bukarešti. Predstavila sta se s Sonato za klavir v h-molu Franza Liszta in Sonato za violončelo in klavir v g-molu, op. 19 Sergeja Rahmaninova.

Avtor: Marko Šetinc

Minilo je 140 let od rojstva Helene Vurnik, rojene Kottler, avstrijsko-slovenske oblikovalke in slikarke. Dunajčanka z ustrezno likovno izobrazbo je že začela svojo ustvarjalno pot, ko se je leta 1913 poročila z arhitektom Ivanom Vurnikom in se z njim leto pozneje vrnila na Kranjsko. Od tedaj je bila popolnoma odvisna od njegovih naročil. Njeno delo, ki je do tedaj ostajalo v moževi senci, je leta 2017 osvetlila razstava v Narodni galeriji v Ljubljani. Tedaj se je s kustusom razstave dr. Andrejem Smrekarjem pogovarjala Maja Žel-Nolda.

Avtor: Izidora Pevec

Inženir Max Altenberg je leta 1997 z Dunaja odpotoval v Sarajevo na humanitarno misijo. Tam ga je prijatelj seznanil z lepo Mašo Dizdarević, ki je imela za seboj tragično ljubezen, pretrgano zaradi vojne, in razdrto zakonsko zvezo. Srečanje z njo je na Altenberga naredilo globok vtis. Nekaj dni sta se sestajala, nato se je moral vrniti na Dunaj. Ob slovesu mu je Maša zapela sevdalinko o rumenih kutinah iz Carigrada. Ta ga je od tedaj nenehno spremljala. Izgubil je stik z Mašo; odpotovala je v Moskvo k hčerkama in nekdanjemu možu. Ko se je po letu dni vrnila v Sarajevo, je izvedela, da ima raka na pljučih. Po neuspešni operaciji leta 2000 je spet vzpostavila stik s Petrom Altenbergom. Na Dunaju so jo po njegovem posredovanju drugič operirali. Max se je preselil k njej v hiško na griču Kahlenbergu nad mestom. Brezupno sta se zaljubila drug v drugega. Vendar je šla bolezen svojo pot. Medtem ko je bil Max službeno v Istanbulu, je Maša 11. novembra 2002 v bolnišnici na Dunaju umrla. Altenberg izgube ni mogel preboleti. Nazadnje se je po nasvetu prijatelja Petra Kerna peš odpravil z Dunaja v Sarajevo na Mašin grob. Po vrnitvi je opisal svojo pot v podlistku v časopisu Wiener Zeitung in prevedli so ga v več jezikov. Vsem je začel pripovedovati zgodbo o svoji ljubezni in rumenih carigrajskih kutinah.

Avtor: Matej Venier

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Avtor: Ars

Petkov koncertni večer tokrat namenjamo glasbi za trobila. Predvajali bomo posnetke z uvodnega koncerta lanske sezone koncertnega cikla SiBrass, ki ga je 2. marca lani v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji udarno začel trio Wieder, Gansch & Paul, ena najimenitnejših trobilnih zasedb zadnjih let. V zasedbi igrajo trobentač Thomas Gansch, pozavnist Leonhard Paul in tubist Albert Wieder, glasbeniki, ki so sodelovali v sloviti »glasbenogledališki« zasedbi Mnozill Brass. V Ljubljani so se predstavili z dvojnim programom – svojim, ki zajema množico priredb žanrsko in slogovno raznovrstnih glasbenih del, in tistim, ki so ga izvedli skupaj s trobilnim ansamblom SiBrass.

Avtor: Mihael Kozjek

22:00
Poročila

Posnetek je nastal na koncertu ob odprtju zborovskega festivala v Leipzigu maja letos.

Tomažev zbor (v njem poje 93 otrok in mladeničev, starih od 9 do 18 let) je eden najstarejših nemških, pa tudi evropskih zborov, saj deluje od leta 1212.
Zbor koncertira predvsem po Nemčiji, najmanj dvakrat na leto se odpravi na turnejo, pa tudi v tujini. Poleg tega ob praznikih ter petkih, sobotah in nedeljah poje pri bogoslužju v leipziški cerkvi sv. Tomaža.
Pevci živijo v internatu in obiskujejo gimnazijo, usmerjeno predvsem v jezikoslovje in glasbo.

Avtor: Brigita Rovšek

Ivan Cankar je znal. V črtici z naslovom Črtice, zanj značilni miniaturi, z veliko lahkoto in neusmiljeno razvija teme in razpoloženja, ki ostanejo z bralko in bralcem tudi po zadnjem ločilu. Tudi po zaslugi interpreta Nejca Cijana Garlattija.

Avtor literarnega dela Ivan Cankar,
režiserka Ana Krauthaker,
interpret Nejc Cijan Garlatti,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.

Avtor: Ars

Oddajo bomo namenili glasbi ameriškega trobentača, skladatelja in pedagoga Joeja Newmana. Kar trinajst let je bil član Orkestra Counta Basieja in bil tudi vodja različnih malih zasedb. Bil je eden najbolj spretnih instrumentalistov, izjemen v visokih legah in neverjetno zabaven na nastopih. Joseph Dwight Newman se je rodil 7. septembra leta 1922 v New Orleansu v glasbeni družini – oče je bil pianist. Trobentač Joe Newman bi torej letos dočakal sto let.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 23.09.2022 15:10:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt