Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 22.9.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

07:00
Druga jutranja kronika

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

07:25
Glasbeni poudarki

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

08:00
Lirični utrinek: John Keats: Jeseni

Angleški pesnik John Keats je živel med letoma 1795 in 1821. S Shelleyem in Byronom sodi v drugo generacijo angleških romantikov. Čeprav je umrl komaj petindvajsetleten in je napisal samo 54 pesmi, je bil vendarle razvil mojstrski, natančen in silovit pesniški slog. Keatsovo pesem Jeseni je prevedel Andrej Arko; leta 2019 jo je interpretiral dramski igralec Zvone Hribar.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

09:00
Operna jutranjica: Joseph Kosma

Joseph Kosma se je poleg filmske in gledališke glasbe ter številnih pesmi oziroma šansonov lotil tudi komponiranja komorne in simfonične glasbe, zborovskih skladb, oratorijev in kantat ter baletov, operet in oper. Med zadnjimi je tudi – kot jo je imenoval – »žepna opera« ELEKTRONSKA LJUBEZEN. V tej buffo enodejanki, ki smo jo posneli leta 1971, bodo nastopili sopranistka Zlata Ognjanović, baritonist Stane Koritnik, basist Jože Stabej, Simfonični orkester RTV Ljubljana in maestro Samo Hubad.

10:00
Poročila
10:05
Skladatelj tedna: Charles Koechlin, 4. del

Doktor Fabricius je najpomembnejše delo Charlesa Kochlina in verjetno tudi eno največjih mojstrovin glasbe prejšnjega stoletja. Skladba je nastajala med drugo svetovno vojno, ko se je petinsedemdesetletni skladatelj med nacistično okupacijo Pariza lotil uzvočevanja filozofskega knjižnega dela Doktor Fabricius Charlesa Dollfusa.

11:00
Poročila

Pretekli teden je zaznamovalo več vrhunskih glasbenih dogodkov, med njimi izpostavljamo ponovno gostovanje Aleksandra Gadžijeva na slovenskih koncertnih odrih. V novo sezono je z izvedbo Haydnovega Stvarjenja vstopila Slovenska filharmonija, z znanstvenim posvetom in koncertom pa smo lahko spoznali pomembno glasbeno osebnost slovenske zgodovine, Jurija Slatkonjo, od čigar smrti letos mineva 500 let. 20 letnico je z zanimivim vizualno – glasbenim dogodkom zaznamovalo Slovensko orgelsko društvo, nekaj glasbenih užitkov pa so prinesli koncerti ciklov Jesenske serenade in Plečnik in a capella. Ob koncu oddaje napovedujemo še živahno glasbeno dogajanje v Celju.

12:00
Poročila
12:05
Arsove spominčice: Iz opusov Bojana Adamiča in Marijana Vodopivca

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

13:00
Poročila
13:05
Razgledi in razmisleki: Pot pisateljic - prva evropska kulturna pot s sedežem v Sloveniji

Pot pisateljic, ki deluje pod okriljem Foruma slovanskih kultur, je junija prejela certifikat Evropskega inštituta za kulturne poti Sveta Evrope in tako postala prva evropska kulturna pot s sedežem v Sloveniji. O pisateljicah, njihovi zgodovinski vlogi in sprejemanju nekoč in danes pa tudi o Poti pisateljic in njenem pomenu smo se v Razgledih in razmislekih pogovarjali z direktorico Foruma slovanskih kultur dr. Andrejo Rihter, ki je pobudnica Poti pisateljic, s prof. dr. Katjo Mihurko Poniž, ki je predsednica Znanstvenega sveta mednarodnega združenja Pot pisateljic, in vodjo projekta Matejo Jančar iz Foruma slovanskih kultur.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

14:00
Poročila
14:05
Po belih in črnih tipkah: Claude Debussy 8, Pianisti skladatelji, 31. del

Da! Debussy in klavir. Debussy in pianisti! Zgodbo skladateljevega drugega zakona bomo prihranili za zadnjo oddajo, tokrat pa se predajamo zvokom črno belih tipk, glasbi njegovih klavirskih preludijev. Debussy je bil glede izvajanja svoje glasbe pedanten in zahteven. Hkrati ni prenašal brezizraznosti. Značilna zanj je izjava o pianistu, ki je igral njegove skladbe: »Polomija, zgrešil ni ene same note, vendar vse brez pravih občutij«

15:30
Dogodki in odmevi

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

16:05
Svet kulture: Festival novomedijske kulture Speculum Artium

Danes v oddaji izpostavljamo 14. mednarodni festival novomedijske kulture Speculum Artium, ki bo do sobote ponujal prikaz in izkušnjo osupljivega sveta, v katerem se dosežki sodobne tehnologije prepletajo z neizmerno domišljijo umetnikov.Ffestival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae že dvajseto leto organizira Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju z različnimi italijanskimi in slovenskimi društvi in ustanovami na Goriškem in Tržaškem, danes se začenja v vili Vipolže v Goriških brdih. 60. Linhartovo srečanje, festival ljubiteljskega gledališča iz Slovenije in zamejstva pa bo popestrilo kulturno dogajanje v Postojni. Pozornost namenjamo tudi mednarodni filozofski konferenci z naslovom Gospodar - o sodobnih strukturah oblasti in razstavi Umetnost na delu, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova.

16:30
Mladi virtuozi: Glasba mladih, Vid Ožbolt

26. avgusta je v cerkvi cv. Petra v Radovljici potekal koncert projekta Glasba mladih, v okviru katerega so mladi glasbeniki izvajali glasbo mladih skladateljev. Idejni vodja projekta je Vid Ožbolt, ki je pri tem projektu sodeloval že lani s Klavirskim kvintetom. Jeseni lani smo to skladbo arhivno posneli, februarja pa predstavili v oddaji Nove glasbene generacije. Za letošnji projekt pa je ustvaril delo Tri pesmi za sopran in ansambel, in sicer je cikel napisal v sklopu raziskovanja samospeva in solističnega človeškega glasu. Trije daljši samospevi združujejo besedila Srečka Kosovela in Gregorja Strniše ter se povezujejo v eno misel in popotovanje, na katerem skladatelj z uporabo raznovrstnih tehnik, sredstev in instrumentov prikazuje vzdušja in pomen zapisanih besed. Gre za Kosovelovi pesmi Vetri v polju in Cesta samotnih ter Strniševo Jesensko pesem.

17:00
Izšlo je
17:30
Banchetto musicale: Mozartova klavirska glasba – 7. del

Na vrsti je sedmi del cikla o klavirski glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta, v katerem sledimo nemškemu čembalistu, pianistu in specialistu za staro glasbo Siegbertu Rampeju. Ta je pred sedemnajstimi leti začel cikel posnetkov Mozartove glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih – čembalu, klavirju in klavikordu. Veliko skladb je predstavil v povsem drugačni luči. Poleg znanih klavirskih sonat, variacij in drugih skladb je kot prvi posnel tudi zgodnejše sonate, skladbe iz notne knjižice za Mozartovo sestro Nannerl iz tako imenovanega Londonskega zvezka, pa tudi vse menuete, nemške plese in baletno glasbo v izvirnih klavirskih različicah.

19:00
Odprta knjiga: Paolo Rumiz: Kutina iz Carigrada 12/15

Inženir Max Altenberg leta 1997 z Dunaja odpotuje v Sarajevo na humanitarno misijo. Tam ga neki prijatelj seznani z lepo Mašo Dizdarević, ki ima za seboj tragično ljubezen, pretrgano zaradi vojne, in razdrto zakonsko zvezo. Srečanje z njo naredi na Altenberga globok vtis. Nekaj dni se sestajata, potem se mora Max vrniti na Dunaj. Ob slovesu mu Maša zapoje sevdalinko o rumenih kutinah iz Carigrada, ki ga odtlej nenehno spremlja. Izgubi stik z Mašo; ta odpotuje v Moskvo k hčerkama in nekdanjemu možu. Ko se po letu dni vrne v Sarajevo, izve, da je zbolela za pljučnim rakom. Po neuspešni operaciji leta 2000 vnovič vzpostavi stik s Petrom Altenbergom. Na Dunaju jo po njegovem posredovanju drugič operirajo. Jeseni se Max preseli k njej v hiško na griču Kahlenberg nad mestom. Med njima se razvije prekipevajoča ljubezen. Skupaj potujeta na Štajersko, v Budimpešto, Grčijo in Trst. Vendar gre bolezen svojo pot. Medtem ko je Max na službeni poti v Istanbulu, Maša 11. novembra 2002 umre v bolnišnici v Klosterneuburgu na Dunaju. Neutolažljivi Altenberg zaman povsod išče njeno senco. Nazadnje se po nasvetu prijatelja Petra Kerna jeseni leta 2004 peš odpravi z Dunaja v Sarajevo na Mašin grob. V mestu ob Miljacki se seznani z Mašinim nekdanjim možem, znanstvenikom Duškom Todorovićem.

19:30
Neposredni prenos: Kromatika 1

Novo sezono Kromatike začenjamo pod taktirko svojega šefa dirigenta, bolgarskega dirigenta in oboista Rossena Milanova (1965). K sodelovanju smo povabili tudi ugledna slovenska solista saksofonista Oskarja Laznika (1987), mednarodno uveljavljenega koncertanta ter predavatelja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, in tolkalca Simona Klavžarja (1987), cenjenega komornega glasbenika ter predavatelja na ljubljanskem Konservatoriju in Akademiji za glasbo. Spored se, kot se skoraj spodobi, začenja z radostno in temperamentno Uverturo baskovskega skladatelja Juana Crisóstoma de Arriage (1806–1826), pogosto imenovanega »španski Mozart«. Že v otroštvu nadarjenemu glasbeniku je obetane uspehe preprečila prezgodnja smrt, a vendar je zapustil zanimiv, danes zunaj Pirenejskega polotoka pogosto spregledan opus. Oskar Laznik in Simon Klavžar se bosta predstavila v koncertu Eppur si muove IV slovenskega skladatelja Mateja Bonina (1986). Trije pripadniki iste generacije, podkrepljeni z zvokom orkestra, združujejo svoje (po)ustvarjalne energije v delu, s katerim Bonin na novo izprašuje pozicije izpostavljenega solista ter koliko lahko kot skladatelj zamegli navidezno samoumevno hierarhijo med orkestrom in solistom. Drugo polovico koncerta posvečamo enemu najbolj prepoznavnih in najvplivnejših del celotne orkestrske literature, Fantastični simfoniji Hectorja Berlioza (1803–1869).

22:00
Poročila
22:05
Radijska igra: Rudi Šeligo: Jezik pascal

V ospredju je mlad zakonski par, ki ne zmore uresničiti svoje človeške avtonomnosti, ker se znajde v konfliktu z družbo. Računalniški jezik pascal je namreč metafora za družbeni sistem, ki je kodiran tako, da v njem ne more in ne sme biti drugačnosti. Mlademu paru se v boju za preživetje razodene, da nad sistemom obstaja še nekaj – mistično, skrivnostno, česar z racionalnim jezikom ni mogoče ne razložiti ne odstraniti, in zato se odločita za stik z odrešujočimi skrivnostnimi silami, pa čeprav se s tem izročita trpljenju. Z njim se ne odrešita, temveč se po martiriju prikopljeta le do svojih vlog v družbenem sistemu. Dramaturg: Pavel Lužan Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Borut Lesjak Stojan Temlin – Ivo Ban Brina – Jožica Avbelj Vid – Evelin Pristavec Direktor Gartner – Kristijan Muck Predsednik kontrole – Aleš Valič Člani kontrole – Marijana Brecelj, Saša Miklavc, Boris Ostan Vedeževalka – Štefka Drolc Anuška – Nina Skrbinšek Muto – Janez Hočevar Veronika – Veronika Drolc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 1985

Glasbena medigra.

23:00
Literarni nokturno: Dino Bauk: Konec. Znova

Slovenski pisatelj in odvetnik Dino Bauk je v svojem romanesknem prvencu Konec. Znova opisal obdobje odraščanja treh prijateljev, rojenih v Sloveniji, katerih starši pa so bili priseljenci iz nekdanjih republik Jugoslavije. Pero, Goran in Denis odraščajo v naselju na robu glavnega mesta in živijo normalno življenje mladostnikov. Vrednote, ki jih usmerjajo so: spoštovanje staršev in soljudi, kolegialen odnos do vrstnikov in ustaljeni red izmenjujočih se šolanja in zabave. Odraščanje treh prijateljev pa zaznamuje predvsem sklepni del romana, ki ga bomo slišali v Literarnem nokturnu. Leta 1992 se je v Sloveniji zgodil izbris prebivalcev, ki si v šestih mesecih po osamosvojitvi Slovenije niso priskrbeli slovenskega državljanstva. Eden izmed njih je tudi Baukov literarni junak Denis, ki v izbranem odlomku piše pismo prijateljema v Slovenijo. Denis pa ni zgolj izgnan iz mirne Slovenije, temveč s prijateljema poskuša vzpostaviti stik medtem, ko stoji v izpraznjeni hiši na fronti, nekje v Bosni. Vabimo vas k poslušanju! Interpret Nejc Cijan Garlatti, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Tanko.

23:15
Glasba 20. stoletja: Harmonia Mundi Paula Hindemitha

Simfonijo Harmonia Mundi (Harmonija sveta) je Hindemith napisal leta 1951 iz motivov svoje takrat še nedokončane opere z istim naslovom, ki obravnava življenje in delo astronoma Johannesa Keplerja, ki velja za prvega med modernimi astronomi. Trije stavki Harmonije sveta imajo programska izhodišča: Musica instrumentalis, Musica humana in Musica mundana. S tem se je Himdemith navezal na srednjeveško teorijo glasbe, ki jo je delila na tri sfere: Musica mundana predstavlja harmonijo makrokozmosa, ki se med drugim kaže v rednem menjavanju letnih časov in v urejenosti elementov. Musica humana predstavlja harmonijo v človeku. To je stalna, čeprav neslišna glasba vsakega posameznika, tista glasba, ki človeka vodi in katero čuti v sebi. Musica instrumentalis predstavlja glasbo, ki jo proizvajajo glasbeni instrumenti.

23:59
Slovenska himna
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt