Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 19.8.2022

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Tudi ta petek začenjamo z obletnicami. Danes se bomo spomnili Georga Enescuja, Walterja Langa, Georga Goltermanna in Johanna Georga Christopha Schetkyja. Johann Georg Christoph Schetky je bil nemški violončelist in skladatelj, rodil se je 19. avgusta leta 1737. Nekaj časa je deloval v Darmstadtu, nato pa še v Hamburgu, od koder je odšel v London in Edinburg in bil tam glavni violončelist Glasbenega društva. Imel je pomembno vlogo v glasbenem življenju Edinburgha, saj je bil priznan kot skladatelj komorne glasbe. JOHANN GEORG CHRISTOPH SCHETKY: SONATA ŠT. 3, OP. 4 ZA VIOLONČELO IN BASSO CONTINUO \t1. ALLEGRO \t2. ADAGIO \t3. ALLEGRO CON SPIRITO Baročni violončelo: MARCO TESTORI in GREGOR FELE, Čembalo: DOMEN MARINČIČ George Enescu je bil romunski violinist in skladatelj, znan po svojih eklektičnih skladbah in interpretacijah Bachovih del. Rodil se je 19. avgusta leta 1881. Violino je študiral na dunajskem konservatoriju in bil za časa svojega življenja cenjen violinist, deloval pa je tudi kot dirigent in profesor violine. GEORGES ENESCO: SUITA ZA ORKESTER ŠT. 3 V D-DURU \t1. ALLEGRO MODERATO \t2. ALLEGRO CON BRIO \t3. MODERATO PENSIEROSO, QUASI ANDANTE \t4. MODERATO MALINCONICO MA SENZA LENTEZZA \t5. ALLEGRO GRACIOSO, NON TROPPO MOSSO FRANCOSKI NACIONALNI ORKESTER, Dirigent: LAWRENCE FOSTER Švicarski glasbenik Walter Lang se je rodil 19. avgusta leta 1896. Bil je dirigent, učitelj in skladatelj, pa tudi pianist. HENRI GAGNEBIN: TRIO V D-DURU ZA FLAVTO, VIOLINO IN KLAVIR \t1. UVERTURA \t2. PASSACAGLIA \t3. FINALE Flavta: AURELE NICOLET, Violina: HANSHEINZ SCHNEEBERGER, Klavir: WALTER LANG Georg Goltermann se je rodil na današnji dan leta 1824. Učil se je violončelo pri Josephu Menterju v Münchnu in kompozicijo pri Ignazu Lachnerju. Čeprav so za časa njegovega življenja hvalili njegovo melodičnost, se dandanes njegova glasba redko izvaja, uporabljajo jo predvsem v pedagoške namene. GEORG GOLTERMANN: ROMANCA ZA VIOLO IN KLAVIR Klavir: JELKA SUHADOLNIK ZALOKAR, Viola: SREČKO ZALOKAR

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

19. avgust je po odloku Generalne skupščine Združenih narodov Svetovni dan humanitarnosti - mednarodni dan, namenjen priznanju humanitarnega osebja in tistih, ki so izgubili življenje pri delu v humanitarne namene. Vsako leto namreč na tisoče ljudi ogrozi svoja življenja, ko se udejstvuje v humanitarne namene na področjih, ki so jih prizadele revščina, bolezni, vojne ... Svetovni dan humanitarnosti je dan, ko se spominjamo teh junakov in njihovih žrtev. V Glasbeni jutranjici bomo ob tem pogledali nekoliko v preteklost in izpostavili enega izmed bolj znanih skladateljev, ki so delovali tudi v dobrodelne namene. To je bil George Friedrich Handel, en bolj znanih filantropistov osemnajstega stoletja, ki je za dobrodelne namene izrabljal svoj skladateljski sloves. Bil je dobrotnik bolnišnice Foundling, prve angleške sirotišnice, in je v bolnišnični kapeli redno prirejal dobrodelne predstave Mesije, s katerimi je zbiral denar za podporo otrokom, naklonjen pa je bil še Skladu za podporo glasbenikov Decay’d, ki se zdaj imenuje Royal Society of Musicians. Obe ustanovi sta imeli koristi od njegovih dobrodelnih dejavnosti in zapuščine tudi po njegovi smrti, saj ju je omenil v svoji oporoki. GEORG FRIEDRICH HÄNDEL: SUITA ŠT. 1 V F-DURU, HWV 348 \t1. UVERTURA: LARGO - ALLEGRO \t2. ADAGIO E STACCATO \t3. ALLEGRO \t4. ANDANTE \t5. ALLEGRO \t6. PASSEPIED \t7. AIR \t8. MENUET \t9. BOURREE \t10. HORNPIPE \t11. ALLEGRO KOMORNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO V LJUBLJANI, Dirigent: ANTON NANUT

Katja Perat (1988), ki že nekaj let živi in ustvarja v Združenih državah Amerike, je za svojo prvo pesniško zbirko Najboljši so padli (2011) prejela nagrado za najboljši prvenec in izjemen odmev v kritiški in bralski javnosti. Pesem Nežnost, ki jo interpretira Barbara Medvešček, pa je iz njene druge pesniške zbirke Davek na dodano vrednost (2014), v kateri pesnica nadaljuje z lucidnim pesniškim ubesedovanjem sveta. Uredil: Gregor Podlogar.

Posvečamo se majhnim glasbilom, in sicer delom, ki so jih skladatelji pisali za najmanjše različice različnih inštrumentov, kot so piccolo ali sopranski saksofon, pa tudi za orglice in malo trobento. ANTONIO VIVALDI: KONCERT ZA PICCOLO IN GODALA V C-DURU \t1. ALLEGRO \t2. LARGO \t3. ALLEGRO MOLTO ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Piccolo: IRENA GRAFENAUER, Dirigent: UROŠ LAJOVIC GEORG PHILIPP TELEMANN: TRIO V D-MOLU ZA KLJUNASTO FLAVTO, SOPRANSKO VIOLO DA GAMBA IN BASSO CONTINUO, TWV 42:D7 Kljunasta flavta: STEFAN TEMMINGH, Viola da gamba: DOMEN MARINČIČ, Violončelo: GREGOR FELE, Čembalo: GIANPETRO ROSATO JOHANN GEORG ALBRECHTSBERGER: CONCERTINO ZA MALO TROBENTO IN GODALA \t1. MODERTAO \t2. MENUET \t3. LARGHETTO \t4. VIVACE SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA, Piccolo trobenta: STANKO PRAPROTNIK, Dirigent: ANTON NANUT IGOR KRIVOKAPIČ: CAPRICCIO ZA ES KLARINET IN HARFO Klarinet: JOŽE KOTAR, Harfa: NICOLETTA SANZIN FABBRI JAKOB JEŽ / DRAGICA SOJER: 5 pesmi \tMETULJČEK IN ROŽICA \tPTIČICA \tVETER \tMIŠKA IN MAVRICA \tROSA OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTV LJUBLJANA, Dirigent: MATEVŽ FABIJAN LEOŠ JANÁČEK: SUITA MLÁDI, ZA FLAVTO/PICCOLO, OBOO, KLARINET, ROG, FAGOT IN BASKLARINET \t1. ANDANTE - ALLEGRO \t2. MODERATO - ANDANTE SOSTENUTO \t3. ALLEGRO - VIVACE \t4. CON MOTO - ALLEGRO ANIMATO ANSAMBEL BASEL CIARÁN FARRELL: THE SHANNON SUITE \t1. LOUGH ALLEN \t2. LOUGH REE \t3. LOUGH DERG Sopranski saksofon: GERARD MCCHRYSTAL, Kitara: CRAIG OGDEN HEITOR VILLA LOBOS: KONCERT ZA USTNO HARMONIKO \t1. ALLEGRO MODERATO \t2. ANDANTE - PIU MOSSO \t3. ALLEGRO NEW YORK CHAMBER SYMPHONY, Orglice: ROBERT BONFIGLIO, Dirigent: GERARD SCHWARZ VLADIMIR LOVEC: SONATINA ZA SOPRANSKO KLJUNASTO FLAVTO IN KLAVIR \t1. ALLEGRO \t2. MOLTO ESPRESSIVO \t3. CON BRIO Sopranska kljunasta flavta: KLEMEN RAMOVŠ, Klavir: HINKO HAAS

Marceline Desbordes Valmore je bila pariška pesnica, igralka in pisateljica, ki je živela in delovala ob koncu 18. in v prvi polovici 19. stoletja. Njene Elegije in romance veljajo za začetek francoske romantične poezije, in morda je prav zato kot edina ženska dobila svoje mesto tudi v znameniti pesniški antologiji Paula Verlaina Les Poetes maudits.

S koncem vlade Maria Draghija in prihajajočimi predčasnimi volitvami Italija končuje obdobje političnega premirja. Leto in pol široke koalicije narodne enotnosti je bilo zanjo izredno pomembno, saj je uspela utiriti pomemben projekt reform in vlaganj, ki izhaja iz evropskega projekta NextGenerationEU. Njegov osrednji Mehanizem za okrevanje in odpornost je bil do Italije posebej radodaren, saj je država največja dobitnica nepovratnih sredstev in ugodnih posojil, ki jih predvideva. Mario Draghi je na reforme, povezane z njim, stavil uspeh svoje vlade. Toda delo pa je v luči septembrskih volitev ostalo na pol poti.

Danes predstavljamo drugi del koncerta, na katerem je 1. julija v dvorani Union v Mariboru nastopil Slovenski otroški zbor. Mladi pevci so letos teden dni skupaj prepevali pod vodstvom umetniškega vodje zbora, skladatelja in dirigenta Damijana Močnika, ter gostujočega švedskega dirigenta slovenskih korenin Tonyja Margete, ki zadnja leta deluje kot dirigent in umetniški vodja priznanega Deškega zbora Adolfa Fredrika iz Stockholma. Skupno zborovsko izkušnjo so zaokrožili z dvema koncertoma v Mariboru in v Ljubljani. V drugem delu oddaje pa bomo predvajali še štiri skladbe z lanskega koncerta Slovenskega otroškega zbora.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo zadnjo skladbo iz celovečernega avtorskega koncerta Sama Vidica, poimenovanega Barve in oblike, ki se je odvijal 11. avgusta v Kinu Šiška. Sledil bo še posnetek skladbe, ki je nastala na poletni šoli za kompozicijo v okviru Festivala sodobne glasbe .abeceda, junija letos na Bledu. V poslušanje nas bodo popeljale skladateljeve besede.

Ustvarjalci oddaje smo se tokrat posvetili mednarodnim filmskim festivalom. Eden poteka v bosansko-hercegovski, drugi v slovenski prestolnici. V Ljubljani se te dni mudi gost 8. mednarodnega festivala kratkega filma Fekk, srbski cineast Želimir Žilnik. Z občinstvom je delil svoje izjemno zanimive spomine in predstavil kratke filme, ki jih je, potem ko je v 70. letih v padel v nemilost jugoslovanskih oblasti, v Zahodni Nemčiji posnel kot »gastarbajter«. Festival kratkometražcev se je poklonil tudi eni od najzanimivejših figur hrvaškega eksperimentalnega filma, režiserki in veterinarki Sunčici Ani Veldić. Poročamo s 28. sarajevskega filmskega festivala. Izvedeli boste, kako se je odrezala slovenska zasedba in kateri film tokrat sodi med glavne favorite.

Benetke v 16. stoletju doživljajo razcvet umetnosti, literature, glasbe in razvrata. Kurtizane uživajo posebne privilegije v družbi, ki jo zaznamuje izjemnost v številnih pogledih. V bogatih, rdečih oblačilih, okitene z dragocenim nakitom lahko berejo knjige, ustvarjajo poezijo in glasbo ter razpravljajo o državniških zadevah z možmi, ki vodijo republiko. Med njimi se znajde tudi lepa Veronica Franco, ki se zaradi svojega revnega stanu ne more poročiti s svojim ljubljenim in ji na izbiro ostane samo življenje v samostanu ali življenje kurtizane. Kot kurtizana je izredno priljubljena, zaželena in uspešna, a, ko Benetke udari kuga, jo Cerkev, ki ji je bila nekoč naklonjena, obtoži čarovništva Beneška kurtizana je zgodba o poželenju, moči, izdajstvu in odrešitvi, postavljena v razkošen svet, v središču katerega je lepa, inteligentna in izjemna ženska. V svet Benetk, kurtizan, razkošja, razvrata in ljubezni nas z izvirno glasbo popelje angleški skladatelj George Fenton.

Gretchen Parlato je letnik 1976, rojena v Los Angelesu. Odrašćala je v glasbeni družini. Njen oče je igral bas v skupini Franka Zappe, Ala Jarreauja, Barbre Streisand in Buddyja Richa. Glasba je bila tako del njenega življenja vse od rojstva. Že zelo zgodaj se je navdušila nad bossanovo, ko je v kolekciji plošč svoje mame odkrila pevko Astrud Gilberto. Šolala se je na Kalifornijski univerzi, kjer je dokončala študij etnomuzikologije. Leta 2004 je zmagala na prestižnem Thelonious Monk Jazz tekmovanju, v komisiji so bili Herbie Hancock, Terence Blanchard in Wayne Shorter. Do danes je pod svojim imenom izdala 6 plošč, sodelovala pa je na več kot 80-ih drugih. Njeni delodajalci so bili med drugim tudi Wayne Shorter, Herbie Hancock, Kenny Barron, Esperanza Spalding, Terence Blanchard, Marcus Miller in Lionel Loueke. Je prejemnica cele vrste nagrad, v svoji zbirki ima tudi že dve nominaciji za nagrado grammy. Od leta 2013 je profesorica na ugledni Manhattan School of Music. Album Flor je njen prvi po osmih letih. Njen zadnji, Live In NYC, namreč nosi letnico 2013. Flor, kar v portugalščini pomeni cvetlica, je mešanica originalnih skladb, pop priredb, brazilskih standardov in klasične glasbe. Parlato je za projekt sestavila novo mednarodno zasedbo. V njej so zaigrali brazilski kitarist Marcel Camargo, brazilski bobnar Leo Costa in armenski čelist in basist Artyom Manukyan. Kot gosta pa sodelujejo še pianist Gerald Clayton, kitarist Lionel Loueke in tolkalec in pecec Airto Moreira.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

V tokratni oddaji bomo predstavili kvartet saksofonov Kebyart. Zasedbo sestavljajo: Pere Méndez na sopranskem saksofonu, Víctor Serra na altovskem, Robert Seara na tenorskem in Daniel Miguel z baritonskim saksofonom. Pred nami je zanimiv repertoar, ki so ga glasbeniki pripravili za koncert, ki je bil 24. aprila letos v Palači katalonske glasbe v Barceloni: občinstvo so popeljali po glasbi Igorja Stravinskega, Jörga Widmanna, Fanny Mendelssohn in Joana Péreza-Villegasa.

V obsežnem opusu kiparke in multimedijske umetnice Dube Sambolec najdemo risbe, videe, kolaže, pa seveda prostorske instalacije, nekatere precej velike, z blagom, kovanim železom, plastičnimi masami, solnimi skalami, neonom, zemljo. V oblike, barve in materiale umetnica vnaša družbenopolitično razpravo. Preizprašuje spolne identitete, položaj žensk in ustvarjalk v družbi. V utemeljitvi letošnje Jakopičeve nagrade za življenjsko delo je umetnostna zgodovinarka Barbara Borčić med drugim zapisala, da "pomembno sooblikuje koncept razširjene umetnosti in javnega dialoga o sodobni umetnosti in kulturi. V svojem umetniškem opusu je prehodila pot od modernistične skulpture, ekscentrične abstrakcije in minimalističnih kosov do postmodernistične hibridnosti in večmedijskih razsežnosti." V Cukrarni v Ljubljani na skupinski razstavi Vračanje pogleda 58-ih slovenskih oziroma na Slovenskem delujočih vizualnih umetnic, ki so zaznamovale čas od devetdesetih let preteklega stoletja do danes, Duba Sambolec predstavlja na kljuki stojala na kolesih viseči polovični volumen ženskega telesa, ki so mu dodane identifikacijske številke, tam, kjer bi morala biti roka, izraščajo dolgi črni lasje. Telo binglja in čaka, kot so še pred kratkim čakale anonimne avtorice, da njihova dela privlečejo na svetlobo iz temnih depojev. Na drugi strani galerije najdemo objekt z naslovom Temporary (Začasno). Prav tako na stojalu je prečno položen prozoren valj, skozenj pa potisnjen polivinil, ki na obeh koncih štrli ven, se, kot opiše avtorica, bohotno izliva. "Situacija spominja na transportno manipuliranje, odloženi predmet pa aludira na ujetost, krhkost in neobrzdanost energij." Zanjo ni nič nedolžno in vse je politično. Tudi osnovni likovni elementi in materiali. A vse skupaj dobi zares pomen šele v konstelaciji, v odnosih v prostoru. Tla so demokratičen element, pravi, na njih stojijo skulpture in gledalci. Stene pa razume kot avtoritativen element, ker na gledalca delujejo od zgoraj. Duba Sambolec: Temporary, foto: Žiga Bratoš

Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na tržaškem Krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, živi svoje odraščanje v refleksiji do zunanjega in svojega, notranjega sveta, ki ga povečini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med tržaškim Krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se obenem tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera. Interpret: Iztok Mlakar Režija: Suzi Bandi Izvirna glasba: Iztok Cergol Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009.

19:13
Poigra

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

V današnjem Petkovem koncertnem večeru bomo predvajali posnetek prvega koncerta iz cikla Mozartine 2016. Vodil ga je hrvaški hornist svetovnega ugleda Radovan Vlatković, ki je nastopil tudi kot solist. Vlatković velja za enega vodilnih svetovnih instrumentalistov svoje generacije. Predvsem ga cenijo zaradi umetniške sposobnosti, da svoj močan in nepredvidljiv instrument spremeni v izvor prefinjenih in raznovrstnih zvokov. Poleg Vlatkovića je nastopil tudi hornist Boštjan Lipovšek. Na koncertu so zazvenela štiri dela: Mala simfonija Charlsa Gounda, Koncert za rog št. 3 v Es-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, Koncert za dva rogova in orkester v Es-duru Antonia Rosettija in Serenada za pihala, violončelo in kontrabas v d-molu, opus 44 Antonina Dvořaka.

V dvorani Royal Albert Hall je občinstvo ob Poulencovi in Sibeliusovi glasbi lahko slišalo tudi dve vokalno-instrumentalni deli, in sicer Serenado glasbi Ralpha Vaughana Williamsa in novost When Soft Voices Die Jamesa MacMillana. Uzvočili so ju zbor BBC Singers in BBC-jev simfonični orkester pod vodstvom Dalie Stasevske s solisti.

Pesnik Andrej Brvar pogosto širi prostor poezije. V ciklu Mala komedija je objavil pesmi, ki spominjajo na kratke zgodbe, dramolete, vendar so pesmi (v prozi). Z njimi dokaže, da se lahko poezija in humor tikata. Interpreti Polde Bibič, Vesna Jevnikar, Brane Grubar, Stannia Boninsegna, režiser Igor Likar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2011.

Oddajo bomo namenili glasbi vibrafonista Khana Jamala. Njegov slog igranja je združeval na prvi posluh nezdružljivi zvrsti jazz-rocka in freejazza v organsko celoto. Khan Jamal je umrl 10. januarja letos zaradi odpovedi ledvic, star je bil 75 let.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt