Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Tjaša Krajnc

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Skoraj vse pesmi Emily Dickinson (1830 – 1886) so izšle posthumno. Ta ameriška pesnica je namreč za časa svojega življenja objavila zgolj sedem pesmi. Danes so njene pesmi oštevilčene, vseh je 1775, predstavljajo pa enega najpomembnejših opusov ameriške poezije. 883. pesem, ki govori o pesnikih, je prevedel Mart Ogen, interpretira jo Saša Mihelčič.

Uredil: Gregor Podlogar.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

V Španski uri je mogoče slišati kukavice, petelina, glasbene marionete in avtomat, ki igra trobento – Ravel je bil namreč velik ljubitelj glasbenih mehanizmov, še pred Déodatom de Séveracom in Dariusom Milhaudom je užival ob glasbenih skrinjicah in mehaničnih klavirjih.

Avtor: Renato Horvat

Zdi se, da mračni srednji vek le ni bil tako zelo mračen, kot smo mislili. Ženske, čeprav največkrat skrite za samostanskimi zidovi, so študirale, se izobraževale in izpopolnjevale na številnih področjih. Pri tem pa kljub vsem omejitvam, ki so jih doživljale, niso pozabile na svojo ženskost. Sveta Hildegarda iz Bigna in Kassia iz Konstantinopla sta si v času, ko je bilo to skoraj samoumevno namenjeno le moškim, samozavestno utrli pot v svet glasbe in poezije.

Avtor: Polona Gantar

V glasbeni medigri predvajamo Koncert za violino, violončelo in orkester Janija Goloba, Sonatino za klarinet in klavir, 'Alterum tantum' Črta Sojarja Voglarja in cikel petih samospevov Cvetovi košenin Tomaža Habeta, ki je uglasbil besedila Aladina Lanca.

Avtor: Ars

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Brigita Rovšek

Pogovori z domačimi in tujimi ustvarjalci s področja literature, gledališča, filma, arhitekture, oblikovanja, likovne umetnosti in prevajanja.

Avtor: Ars

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

Po vrnitvi iz Rima, leta 1887, v katerem je Debussya prevzela in navduševala Wagnerjeva umetnost, je na svetovni razstavi v Parizu slišal glasbo javanskega gamelana in spoznal, da je izraz, ki ga išče v svoji ustvarjalnosti soroden zvokom avtohtonega ljudstva indonezijskih otokov. V tretjem delu pripovedi o velikanu svetovne glasbene ustvarjalnosti, skladatelju, ki predstavlja epitom impresionizma, za nekatere hkrati tudi začetnika moderne glasbe, se bomo mudili v obdobju Debussyjeve umetniškega dozorevanja, slogovnega in vsebinskega izčiščevanja.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

S Petro Strahovnik nadaljujemo cikel poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare koncertne posnetke danes uveljavljenih glasbenikov. Tokrat smo izbrali posnetke s Skladateljskega večera, ki je potekal 7. januarja 2008 v Slovenski filharmoniji v okviru Glasbene mladine ljubljanske in iz koncerta Slovenskih glasbenih dni, ki je bil marca 2010 na ljubljanskem gradu.
Leta 2008 je Petra Strahovnik še obiskovala tretji letnik študija kompozicije na Akademiji za glasbo v razredu Uroša Rojka, po uspešnem študiju pa se je pozneje vpisala še na Kraljevi konservatorij v Haagu. Njeno glasbeno pot bogatijo številni uspehi in nekatere bomo tudi omenili v oddaji (med drugimi zmago na skladateljski tribuni Rostrum leta 2019), poslušali pa bomo dela Keen, Lebdenje in Panisterah.

Avtor: Vesna Volk

Pesnica Kaja Teržan v svoji najnovejši pesniški zbirki Nekoč bom imela čas (izšla je pri Centru za slovensko književnost, naslovnico je oblikovala Jerca Oblak, Diana Pungeršič je napisala spremne vrstice na zavihkih) ubesedi silovito, občuteno, neposredno, nežno, vznemirljivo, samosvojo, prepoznavno in še marsikakšno introspekcijo, hkrati pa ne miži pred svetom in njegove drobce spretno vpiše v pesmi. Več o zbirki in še čem pesnica pove v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Slovenska violinistka in specialistka za baročno glasbo Mojca Gal, ki že vrsto let deluje v Švici, je nedavno izdala zgoščenko s sonatami Tartinija in grofa Saint-Germaina. S kolegi poskuša slediti opisom nekdanjih virtuozov in ohranjenim navodilom za izvajalce.

Avtor: Domen Marinčič

Poslušamo izbrane ljudske pesmi iz starejših oddaj Slovenska zemlja v pesmi in besedi in iz arhivov naše radijske postaje ter Glasbeno narodopisnega instituta. Še en sprehod skozi različne plasti prostora in časa našega ljudskega zvočnega izročila, ki je vedno brezčasno in na svoj način tudi aktualno in poučno.

Avtor: Tomaž Rauch

Nocojšnji koncert v Komornem studiu namenjamo glasbi skladatelja in dirigenta Mirka Poliča. Dolgoletni ravnatelj ljubljanske Opere je v prvi polovici 20. stoletja močno zaznamoval kulturno življenje pri nas, a v zavesti Slovencev je malo znan. Bil je dirigent, organizator, publicist in skladatelj, ki je pisal predvsem vokalno glasbo. Poleg dveh oper je ustvaril vrsto samospevov in zborovskih skladb, ohranjenih je tudi nekaj njegovih orkestrskih del. V slovenskem kulturnem prostoru je pustil velik pečat tudi kot ravnatelj ljubljanske Opere. V neposrednem prenosu koncerta bodo njegovih petnajst samospevov, arijo in duet iz opere Deseti brat izvajali sopranistka Aleksandra Radovanović, tenorist Gregor Ravnik in skladateljev pravnuk, pianist Igor Vićentić.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

V zgodbi o nenavadnem klateškem paru avtor razkriva pradavno človekovo zavezanost usodnosti. Dogajanje Vincetičeve igre je vseskozi dvoplastno: na eni strani fatazmagoričen svet, poln arhaičnih elementov, skrivnostnih znakov in obredov, ki jih opravlja skrivnostni potepuški par; na drugi strani odzivi prebivalcev v svetu vsakdanje otipljive resničnosti. Dramski konflikt sproži soočenje teh dveh različnih svetov.


Dramaturg: Pavel Lužan
Režiser: Aleš Jan
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Glasbeni opremljevalec: Peter Čare

Filip - Ivo Ban
Jo - Violeta Tomič
Prvi glas - Jurij Souček
Drugi glas - Saša Miklavc
Tretji glas - Jožica Avbelj
Četrti glas - Marijana Brecelj

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 199O

Avtor: Vilma Štritof

Alenka Hain se je rodila v Kranju, po študiju slovenščine v Ljubljani je v Amsterdamu študirala še ples. Nato je sodelovala v avstrijskem mednarodnem plesnem ansamblu Ikarus. Živi na avstrijskem Koroškem in je mnogostranska ustvarjalka - deluje kot režiserka, je pa tudi avtorica proznih in dramskih besedil.
Črtici Moja in Sladki greh sta tematsko povsem različni, skupna pa jima je navidezna preprostost, pod katero se skriva boleče doživljanje sveta.


Interpretira Marinka Štern,
režiserka Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednica oddaje Staša Grahek.
Produkcija 2022.

Avtor: Ars

Bartók in Kodaly sta imela podobno življenjsko usodo. Bila sta vrstnika, sošolca in nato profesorja na glasbeni akademiji v Budimpešti. Kot sodelavca sta se zavzemala za glasbeno kulturo, ki bo po svojem značaju madžarska, in v ta namen raziskovala madžarsko ljudsko glasbeno gradivo. Leta 1940 sta se njuni poti ločili. Bartók je bil nasprotnik fašizma in se je preselil v Združene države Amerike, kjer je leta 1945 tudi umrl. Kodaly je ostal doma in preživel Horthyjevo diktaturo in drugo svetovno vojno.
Tudi Ligeti je kot otrok judovskih staršev doživel grenkobo tedanje politike, saj se je lahko vpisal le na konservatorij v Cluiju, kjer je študiral kompozicijo pri Ferencu Farkasu. Leta 1943 je bil kot jud odveden na prisilno delo in tam ostal do konca druge svetovne vojne. Po drugi svetovni vojni je končal študij kompozicije na glasbeni akademiji v Budimpešti, kjer je do leta 1956 predaval harmonijo, kontrapunkt in glasbeno analizo. Tega leta je zapustil Madžarsko in prišel na Dunaj, kjer se je srečal z vodilnimi osebnostmi avantgarde.

Avtor: Marko Šetinc