Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 17.8.2022

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.

Avtor: Marko Šetinc

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Tjaša Krajnc

Besedno zvezo Third Stream je leta 1957 definiral ameriški skladatelj Gunther Schuller. Ta nova zvrst naj bi vključevala prvine džeza in klasične glasbe, v osemdesetih letih pa je definicijo te besedne zveze natančneje uokviril oziroma določil, kaj vse tretji tok ni. V to zvrst naj ne bi sodil džez, zaigran na klasičnih glasbilih, niti ne klasična glasba, ki jo igrajo džezovski glasbeniki. Prav tako tretji tok ne pomeni poljubnega združevanja džezovskih in simfoničnih odlomkov.

Avtor: Marko Šetinc

Paul Valéry (1871 – 1945) je sprva pisal simbolistično poezijo, nato pa je po dvajsetletnem molku ustvarjal izvirno ter izredno dodelano in meditativno liriko. Leta 1922 je objavil svojo najpomembnejšo pesniško zbirko z naslovom Čari. Iz te zbirke je tudi pesem Čebela, ki jo je prevedel Boris A. Novak, interpretira pa jo Željko Hrs.

Uredil: Gregor Podlogar.

Avtor: Ars

Predvajamo dva solistična koncerta, ki sta nastala v prvi polovici dvajsetega stoletja, in to pod vplivi jazzovske glasbe. Poslušamo Koncert za klavir in orkester Aarona Coplanda in Koncert za klarinet in orkester Igorja Stravinskega.
Čeprav je bil Aaron Copland po naravi bolj zadržan, pa je bila njegova glasba popolno nasprotje. Ustvarjal je dela, ki so bila izvirna, v njih pa je močno izžarevala njegova osebnost, ki je bila v glasbi večja kot v resnici. Leta 1927 je Copland, ki je bil takrat star 27 let, s svojim klavirskim koncertom izzval pravo senzacijo. Na krstni izvedbi je orkester Bostonskih filharmonikov vodil Sergej Kusevicki. Bostonsko konservativno občinstvo je bilo naravnost osuplo zaradi džezovskih ritmov in pianistovega razbijanja po klavirju.

Avtor: Marko Šetinc

Posnetki iz najnovejše jazzovske produkcije, pa tudi zgodovine jazza.

Avtor: Hugo Šekoranja

10:00
Poročila

Luč ženske je v srednjem veku kot trubadurka svetila prav tako močno kot njeni moški sodobniki, ženska kot hrepeneča ljubezen, mistična, zaljubljena in ljubljena, mati in končno tudi glasbenica ali pesnica z zvenečo dušo in telesom. V vseh teh podobah se nam prikazuje prek poustvarjalne veličine pevke Montserrat Figueras, od Sibilinih spevov iz 10. stoletja do glasbe srednjeveških trubadurjev, španske zlate dobe iz 16. stoletja ter baskovske in andaluzijske ljudske tradicije.

Avtor: Polona Gantar

11:00
Poročila

Slovensko knjižno prizorišče je od pomladi bogatejše za novo knjižno zbirko, zbirko svetovnih in mladinskih klasik Zvezdna Beletrina. Med slovenske bralce bo v naslednjih petih letih prinesla 25 izbranih naslovov slovenskih in tujih avtorjev. Njena dodana vrednost so poglobljene spremne besede, izjemna likovna oprema in interaktivno spletno gradivo, ki dopolnjuje knjige. Predstavlja jo njena urednica, slovenistka in promotorka branja Anita Dernovšek.

Avtor: Ars

11:45
Intermezzo

Kratka glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

12:00
Poročila

Poslušajte simfonične, komorne in zborovske skladbe Carla Philipa Emanuela Bacha, Franza Schuberta, Fredericka Deliusa in Benjamina Brittna.

V Arsovih spominčicah poslušajte skladbe iz nemškega in angleškega kulturnega okolja, ki so nastale med zadnjo četrtino 18. in sredino 20. stoletja. Izvedli jih bodo: slovenski solisti, komorni glasbeniki, zbor ter komorni in simfonični orkester. Predstavili bomo: Sinfonio v D-duru, Wotquenne 183, št. 1, Carla Philipa Emanuela Bacha, nato Klavirski kvartet: Adagio in Rondo v F-duru, Deutsch 487, Franza Schuberta. Iz angleške glasbene zakladnice boste slišali Dve večglasni pesmi brez spremljave Fredericka Deliusa in Preprosto simfonijo, op. 4, Benjamina Brittna. Ponovitev bo v četrtek, 18. avgusta ob 5.05.

Avtor: Tjaša Krajnc

13:00
Poročila

Groteska z izrazitim protivojnim sporočilom na ludističen način sooči pogleda vojakov in bitij, za katera vojna z veliko žrtvami pomeni način preživetja.

Dramaturg: Pavel Lužan
Režiserka: Irena Glonar
Tonski mojster: Jure Culiberg

Vojaka – Branko Grubar, Roman Končar
Črva – Gojmir Lešnjak, Vojko Zidar

Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1991

Avtor: Vilma Štritof

14:00
Poročila

V prenesenem pomenu lahko govorimo o svetu znanosti, tehnike, vesolja, jezika, vzgoje, prava, matematike, preteklosti ...

Avtor: Liana Buršič

15:00
Divertimento

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.


na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Avtor: Žiga Bratoš

Glasbena medigra prinaša Schubertovo scensko glasbo k igri Rozamunda, kneginja s Cipra avtorice Helmine von Chezy. Romantična drama o kneginji, ki so jo neuspešno poskusili ugrabiti pirati, preživela pa je tudi poskus umora z zastrupitvijo, je bila premierno uprizorjena na Dunaju. Doživela je le dve uprizoritvi, potem pa so jo umaknili s sporeda. Schubertovo glasbo so kritiki sicer pohvalili, a se je naposled izgubila in šele proti koncu 19. stoletja sta jo v zaprašeni dunajski omari našla skladatelj Arthur Sullivan in glasbeni pisec George Grove, ki sta se na Dunaj podala v iskanju izgubljenih in prezrtih Schubertovih partitur.

Avtor: Ars

Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.

Avtor: Ars

Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na Tržaškem krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, živi svoje odraščanje v refleksiji do zunanjega in svojega, notranjega sveta, ki ga po večini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med Tržaškim krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se obenem tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera.

Interpret: Iztok Mlakar
Režija: Suzi Bandi
Izvirna glasba: Iztok Cergol
Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009

Avtor: Alen Jelen

19:13
Poigra

V oddaji Srce šansona bomo nocoj z glasbo lovili še zadnje vzdihljaje poletja. V prvem sklopu skladb se bomo posvetili priredbam nekaterih iz izbora prejšnjega tedna. Plein soleil Gilberta Becauda bomo slišali v izvedbi z naslovom Vroče sonce Bora Gostiše. Sicer kultnega slovenskega vokalista poznamo iz zasedb Albatrosi, Mladi levi, Bele vrane ter Sedem svetlobnih let.

Avtor: Urška Preis

Predvajamo posnetek dvojnega koncerta, ki je 23. aprila leta 2014 potekal v studiu 14 Radia Slovenija. V prvem delu predvajamo improvizacije dua Feecho, ki ga sestavljata pianistka Kaja Draksler in bobnar Onno Govaert, v drugem pa improvizacije mojstrov ustvarjalne uporabe analognih sintetizatorjev Thomasa Lehna in Benoîta Moreauja, ki sestavljata duo Moreau/Lehn. Koncert je sodil v koncertni cikel Confine Aperto. Prireja ga zavod Sploh, ki od leta 1999 skrbi za ponudbo glasbenih in uprizoritvenih umetnosti, ukvarja pa se tudi z založništvom.

Avtor: Marko Šetinc

22:00
Poročila

Obrobne poti sodobne kompozicije…zvočni eksperiment…improvizirana glasba in glasni novi jazz

Avtor: Ars

Kaj je tisto, zaradi česar so dela nekaterih prekmurskih književnikov dobrih sto let po združitev s slovenskim matičnim narodom nekaj posebnega? Je to široka panonska pokrajina, morda nostalgična zazrtost v preteklost v poudarjanju svoje identitete? Vse to so zasledovali avtorji literarno-filmske duhovne monografije o Prekmurju Občutek za veter, ki je izšla 2004 pri založbi Franc-Franc. Pesniški del je prispeval Feri Lainšček. Nekaj teh njegovih pesmi predvajamo na državni praznik, na dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.

Interpret Željko Hrs,
režiser Marko Bratuš,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Zoran Crnkovič,
urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar.
Leto nastanka 2007.

Avtor: Ars

Predvajali bomo koncert z deli Hrista Yotsova. Poleg avtorja bo nastopil tudi BNR Big Band pod vodstvom Antonia Doncheva.

Avtor: Hugo Šekoranja

Zadnja sprememba: 17.08.2022 16:00:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt