Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 16.8.2022

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tina Ogrin

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Sonet je iz njegove znamenite in odmevne pesniške zbirke Soneti (1989). Zbirka predstavlja vrh Jesihovega pesniškega ustvarjanja in je hkrati tudi izrazit primer postmodernističnega pesništva na Slovenskem. V njej pesnik bravurozno ubeseduje izkušnjo narave, pa podeželskega in mestnega življenja. Omenjen sonet, ki ga interpretira Branko Jordan, to razširi še na ljubezensko tematiko.

Uredil: Gregor Podlogar.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

10:00
Poročila

Žensko pero v glasbi lahko razumemo na več načinov: pesniško, skladateljsko ali morda kot okras v laseh katere izmed grških boginj, na primer Artemide, boginje lova. Bolj kot s kakršnim koli okrasom so sicer boginje radi upodabljali s sulicami, lokom in puščico, tudi z meči. Čeprav redkeje kot moški pa so se dokazovale tudi z umetnostjo, na primer s poezijo in glasbo, s katero so vplivale na svoje sodobnike, na razvoj umetnosti, kulture in družbe na splošno.

Avtor: Polona Gantar

11:00
Poročila

Zvezdana Novaković je pevka, skladateljica, harfistka in performerka. Je raziskovalka klasične, jazzovske in tradicionalne glasbe ter neutrudna popotnica, ki odkriva zmožnosti človeškega glasu in zvok v vseh njegovih razsežnostih. Avtorica različnih projektov pozitivne učinke zvoka vpleta v različne umetniške prakse, rada se posveča projektom za najmlajše.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

12:00
Poročila

Izbrali smo Koncert v C-duru za flavto, harfo in orkester, K 299 in Sonato za violino in klavir, št. 32 v B-duru, K 454.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

13:00
Poročila

Romanja so med Slovenci zelo priljubljena; že stoletja. Danes ponavljamo oddajo Mejniki identitete o njih. Slovenci res nimamo velikih mednarodnih romarskih središč, kot so Lurd, Fatima in Kompostelj, a smo med vsemi zahodnimi narodi verjetno najbolj goreči privrženci romanj ali božjepotnih potovanj. Zato so osrednja slovenska romarska svetišča Brezje, Sveta Gora nad Gorico, Ptujska gora in druga vselej dobro obiskana. Ali lahko govorimo o pravi romarski kulturi?

Avtor: Ivan Merljak

13:55
Poigra
14:00
Poročila

V Čedadu v Furlaniji - Julijski krajini je konec julija potekal mednarodni festival Mittelfest. Festival, ki ga prirejajo že od leta 1991, združuje gledališče, glasbo in ples ter deluje kot most med srednjeevropskim in balkanskim umetniškim prostorom. Rdeča nit letošnjega festivala se je sukala okrog besede nepredvidljivo. V tem kontekstu je umetniški vodja festivala Giacomo Pedini izbral različne gledališke predstave, koncerte, umetniške performanse, videoinstalacije ter ulične dogodke, ki so se na različnih prizoriščih prikupnega italijanskega mesteca zvrstili v devetih dneh. Na Mittelfestu se vsako leto predstavijo tudi slovenski umetniki. Na glasbenem večeru z naslovom Pusti naj govorijo je skupaj z mednarodno zasedbo glasbenikov nastopila slovenska pevka Tinkara Kovač. V Čedadu pa se je nekaj dni mudila tudi slovenska režiserka Neda Rusjan Bric. Raziskovalni projekt Brezmejno telo je eden osrednjih projektov v okviru Evropske prestolnice kulture 2025.

Avtor: Ana Rozman

14:25
Medigra

Glasbena medigra.

Avtor: Tina Ogrin

Bohuslän Big Band je zasedba z bogato tradicijo oziroma zgodovino. Izšel je namreč iz vojaškega orkestra, ki je bil ustanovljen že v 19. stoletju. Sodi med modernejše jazzovske orkestre na svetovni jazzovski sceni, izjemno pomemben pa je za švedsko jazzovsko sceno.
Izvajajo tako glasbo svojih članov kot tudi eminentnih gostov, ki jih vabijo k sodelovanju. Med njimi so Vince Mendoza, Maria Schneider, Nils Landgren Gregory Porter, Carla Bley, Joe Lovano, Bob Mintzer, George Gruntz, Frank Zappa in Lars Jansson.
Do danes so izdali več kot petnajst zgoščenk in DVD-jev, na katerih izvajajo originalne priredbe Gila Evansa, napravljene za Milesa Davisa v letu 1958. Solist je bil trobentač Lew Soloff.

Avtor: Hugo Šekoranja

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Avtor: Ars

Dirigent Ben Gernon in Filharmonični orkester BBC-ja sta na koncertu 7. maja v dvorani Bridgewater v Manchestru predstavila tri dela skladateljev, ki so prinesli izkušnje in veščine, izpiljene z življenjskimi izkušnjami, da bi ustvarili dih jemajoča dela, ki še naprej navdihujejo in presenečajo.
Program se je začel s sodelovanjem v Manchestru: BBC-jevim filharmonikom so se pridružili solisti z manchestrskega Kraljevega severnega kolidža za glasbo in glasbene šole Chetham za Haydnovo zadnjo osupljivo mašo z naslovom Harmoniemesse. Instrumentalna barva in navdih iz baroka sta pomembna tudi v Webernovi občutljivi orkestraciji Bachovega Ricercarja a 6 iz njegove Glasbene daritve. Odmevi Bachovega kontrapunkta pa zvenijo tudi v osupljivem zadnjem stavku dih jemajoče Mozartove zadnje simfonije "Jupiter".

Avtor: Polona Kovačič

Docent dr. Gašper Beguš na kalifornijski univerzi Berkley razvija modele umetne inteligence, ki se učijo jezika s posnetkov govora. S skupino raziskovalcev, ki jih vodi, ustvarjajo modele, ki se sami učijo jezika, podobno kot se otrok uči jezika v prvih letih življenja: brez nadzora, s posnemanjem in ustvarjalnostjo. Prva otrokova beseda naj bi bila mama, prva beseda Beguševega modela umetne inteligence pa je bila start. Zdi se prav neverjetno, da je umetna inteligenca sama določila za svojo prvo besedo, za začetek svojega jezika start, torej besedo začetek. Z Begušem smo se pogovarjali o njegovem delu v laboratoriju za govor in računalništvo, ki ga je ustanovil na Berkleyju.

Avtor: Aleksander Čobec

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

Avtor: Ars

Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na tržaškem Krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, živi svoje odraščanje v refleksiji do zunanjega in svojega, notranjega sveta, ki ga po večini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem spopadanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med tržaškim Krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se obenem tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera.

Interpret: Iztok Mlakar
Režija: Suzi Bandi
Izvirna glasba: Iztok Cergol
Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009

Avtor: Alen Jelen

19:14
Poigra

Dobrodošli ob poslušanju drugega dejanja muzikala Wicked. V prejšnji oddaji smo izvedeli, kako si je Elphaba, tista čarovnica z Zahoda, ki bo pozneje ponagajala tudi Doroteji iz Kansasa (a to je že druga zgodba), prislužila sloves zlobne čarovnice.

Avtor: Aleksander Golja

V oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

"Ne angeli, ki še z nebesi niso zadovoljni, ne Adam in Eva, ki jima je bil še paradiž premalo; poljanski reveži naj žive tu."
Dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom zaznamujemo z oddajo, ki jo namenjamo najbrž najbolj znanemu, znamenitemu in priljubljenemu prekmurskemu pisatelju Mišku Kranjcu. Dotaknili se bomo njegove pesniške proze, opisov Prekmurja v vseh letnih časih in predstavili prekmursko močvirje kot del doline Šentflorjanske. Močvirja v Prekmurju sicer ni več veliko, nekaj šentflorjanščine pa je tam – kot drugod – vendarle še ostalo. Gre torej za popotovanje v prekmursko pokrajino Miška Kranjca, v kateri je dozorel v nenavadno toplega, človeškega misleca.

Interpreti Marinka Štern, Miha Baloh, Vojko Zidar,
režiserka: Elza Rituper,
napovedovalec Janez Dolinar,
glasbeni opremljevalec Marko Stopar,
mojster zvoka Mirko Marinšek.
Produkcija 1984.

Avtor: Ars

22:00
Poročila

Sledi vsakoletna poletna oddaja iz cikla Po poteh elektroakustične glasbe, ki nosi nekoliko enignatičen, a tudi humoren naslov: Raj je padel na zemljo.

Avtor: Bor Turel

Češki pesnik Ewald Murrer (1964) je pred dvema letoma prejel ugledno nagrado magnesia litera za zbirko pretežno epskih pesmi Nočno branje. Žirija je svojo odločitev utemeljila s tem, da se v njegovi poeziji "imaginacija in zanimanje za skrivnostno srečujeta z groteskno, mestoma prav naturalistično hiperbolo" in da pesnik navezuje na "poetiko melanholičnega in bizarnega sanjarjenja", s katero je navdušil že v začetku devetdesetih let. Mimogrede, leta 1997 se je udeležil literarnega festivala Vilenica. Pesmi je izbrala in prevedla Nives Vidrih.

Interpret Gašper Lovrec,
režiserka Živa Bizovičar,
glasbena opremljevalka Nina Kodrič,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2022.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 16.08.2022 10:10:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt