Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Andrej Bedjanič

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tina Ogrin

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Andrej Bedjanič

Še ko si sam, si v dvoje. Si v dialogu s samim seboj. Vse je v parih, pravi Barbara Jurič v pesmi Hruška se je skotalila in jaz lahko diham, ki je izšla v njenem prvencu Iskanje hrane leta 2013. Življenje jo je vodilo vse bolj le k poeziji in da je pesniško ustvarjanje po svoje kot ljubljenje, namignejo tudi izbrani stihi.

Interpretacija: Violeta Tomič

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Andrej Bedjanič

Pred obhajanjem največjega cerkvenega Marijinega praznika, Marijinega vnebovzetja, v oddaji Sledi večnosti gostimo patra minorita Andreja Mohorčiča iz župnije Turnišče v Prekmurju. Cerkev Marije pod logom v Turnišču je glavno romarsko središče murskosoboške škofije, kamor že večer pred omenjenim verskim praznikom romajo romarji; na sam praznik pa se je pred romarsko cerkvijo Marije pod logom v Turnišču pred pandemijo covida-19 zbralo tudi do pet tisoč ljudi iz različnih krajev Slovenije. Pater Andrej upa, da se bo po dveh pandemičnih letih vnovič zbralo več tisoč romarjev v Turnišču, kjer pa obhajanje velikega šmarna začnejo že nekaj dni pred 15. avgustom. V župniji Turnišče namreč deluje samostan sester klaris in te 11. avgusta praznujejo god svete Klare, ustanoviteljice omenjenega ženskega reda.

Avtor: Nataša Lang

Praznik Marijinega vnebovzetja ima dolgo zgodovino, slavili so ga že v apostolskih časih. Kot je Marija en sam simbol zemeljske in nebeške lepote, je taka tudi vsebina tega praznika. Na ta dan naj bi bila Marija, kot je zapisal papež Pij XII., »s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo«. Slovesna je tudi glasba na ta dan – tako skladbe tuijih kot slovenskih skladateljev opevajo Marijo kot najlepšo vseh časov in nebeško Mater nas vseh.

Avtor: Polona Gantar

Spoštovani poslušalke in poslušalci, vabimo vas, da prisluhnete evangeličanskemu bogoslužju, ki ga je pripravila Jana Kerčmar, duhovnica v evangeličanski cerkveni občini Gornji Petrovci.

Avtor: Milan Kobal

V Evroradijskem koncertu predvajamo posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Južnozahodnega Nemškega radia in pianistke Julijane Avdejeve. Pod dirigentskim vodstvom Teodorja Currentzisa sta nastopila 10. septembra lani v kulturnem centru Liederhalle v Stuttgartu, na sporedu koncerta pa sta bili skladbi Sergeja Prokofjeva: Koncert za klavir št. 3 v C-duru, op. 26 in Simfonija št. 5 v B-duru, op. 100.
Julijana Avdejeva je ruska pianistka, ki je leta 2010 postala zmagovalka 16. Mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi. S tem je za Halino Czerny-Stefańsko, Bello Davidovich in Martho Argerich postala šele četrta pianistka, ki je osvojila to prestižno tekmovanje, ki poteka vsakih 5 let, in ki sodi med najstarejše tovrstne glasbene dogodke.

Avtor: Marko Šetinc

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Tina Ogrin

"Ekipa blodnika", ki jo tvorijo Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč je nekega dne dobila povabilo Starega - Tita, naj se odpravi na Brione. Kako bi Jovanke 1, 2, in 3 sploh mogle pomisliti, da se na kaj podobnega ne bi odzvale? Cunje v kovček in hop v Fažano, potem pa naprej! Kako je torej potekala eskapada na najvišji ravni? Besedili sta napisali Agata Tomažič in Tamara Langus. Slednja evforijo treh Jovank malo prizemlji z razmišljanjem o Raju na zemlji. Zapisa najdemo v knjigi Ne sprašujte za pot in pod naslovom Blodnik po Istri. Izšlo je pri Društvu za dolgovezenje pred tremi leti.

Interpretki Asja Kahrimanović in Vesna Jevnikar,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednica Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 2022.

Avtor: Ars

V odlomkih Mosce, Rossinija, Mozarta, Caldare, Masseneta, Puccinija, Dvořáka in Donizettija.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Simfonični orkester iz Stavangerja je 15. aprila lani nastopil v svoji matični dvorani Farteina Valena Koncertne hiše v Stavangerju. Leta 2012 zgrajena dvorana, poimenovana po skladatelju, ki prihaja iz tega kraja, velja za eno najboljših na svetu, njena akustika, ki se jo z višanjem in nižanjem stropnih elementov da tudi nekoliko prirediti, pa je ukrojena po željah odličnega simfoničnega orkestra iz Stavangerja. Zasedbo je na koncertu vodil Arvid Engegard, kot solista sta se v Mozartovi Koncertantni simfoniji v Es-duru, K. 364 predstavila mlada, leta 1994 rojena norveška glasbenika – violinistka Guro Kleven Hagen in violist Eivind Holtsmark Ringstad, spored pa je v drugem delu koncerta dopolnila še Mozartova zadnja simfonija – Simfonija št. 41 v C-duru, K. 551.

Avtor: Mihael Kozjek

Pred največjim Marijinim praznikom Vnebovzetjem Device Marije bo asisent na Teološki fakulteti cistercjian dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld razložil pomen tega zelo starega krščanskega praznika. Med katoličankami in katoličani je zelo priljubljen in na ta dan 15. avgusta množično romajo v Marijina svetišča, saj Marija velja za zavetnico in priprošnjico.

Avtor: Matjaž Vidmar

Organist Pieter van Dijk deluje kot profesor na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu in na Glasbenem konzervatoriju v Amsterdamu. Je tudi mestni organist Alkmaarja, kjer umetniško vodi koncertne večere v cerkvi Laurenskerk in mednarodni orgelski festival, ki ga na historičnih orglah tega mesta prirejajo vsaki dve leti. Kot organist sodeluje tudi v stari luteranski cerkvi v Amsterdamu in v Katarinini cerkvi v Hamburgu. V njegovi izvedbi bomo slišali dela Girolama Frescobaldija, Jana Pieterszoona Sweelincka in Gerarda Bunka.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Radko Polič Rac, dramski in filmski igralec, se je rodil 18. avgusta pred osemdesetimi leti. Ob tem jubileju poslušamo, kako bere potopis Čudovitost zasvojenosti - Trikrat Rezija, dvakrat Matajur dr. Františka Benharta, češkega prevajalca in literarnega kritika, dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ta izredni poznavalec slovenske kulture v svojem besedilu razkriva občutenja ob obisku slovenskega etničnega ozemlja zunaj Slovenije, sveža in zanimiva tudi za marsikaterega Slovenca, ki se še ni mudil tam. Interpretacija Radka Poliča Raca pa besedilo, seveda, povzdigne na raven, kakršno zmore doseči izjemni umetnik.

Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar
Režiser: Igor Likar
Urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten

Avtor: Ars

V Glasbenem portretu se bomo spomnili pianista Vana Cliburna, ki so ga nekateri kritiki že pred časom razglasili za najbolj romantičnega pianista 20. stoletja. Razumljivo. Van Cliburn bo, kot pravijo, za vselej ostal zapisan v glasbeni in politični zgodovini prejšnjega stoletja, še posebej pa seveda v zgodovini odnosov med Združenimi državami in nekdanjo Sovjetsko zvezo. Bil je namreč daleč najbolj priljubljeni Američan v nekdanjem "imperiju zla", kot je sovjetsko državo nekoč poimenoval pokojni Ronald Reagan.

Avtor: Tina Ogrin

Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj se je rodil leta 1934, umrl je oktobra lani. Bil je izjemno plodovit ustvarjalec, saj obsega njegova bibliografija trinajst pesniških zbirk, ob tem je napisal še deset romanov, dvajset del za otroke in mladino, zbirko kratke proze ter številne eseje. Za vse literarne žanre, v katerih je pisal, je dobil največje slovenske nagrade. Literarni portret, ki je pred nami, nam bo znova približal njegovo poezijo, pa tudi Jožeta Snoja samega, saj sam interpretira nekaj pesmi in pripoveduje o besednem ustvarjanju. Oddaja iz leta 1984 je zdaj, ko umetnika ni več, toliko bolj dragocena.

Govori Jože Snoj,
interpret Boris Juh,
režiserka Elza Rituper,
bralka Eva Janc.
Produkcija 1984.

Avtor: Ars

Motivi iz bogate zakladnice antične mitologije so navdihnili številne skladatelje, ki so njihovo vsebino poskušali ujeti v svoja dela. Tako so nastale skladbe, ki obujajo zgodbe bogov in smrtnikov ter preplet njihovih usod. Mársias je bil slavni igralec na piščal, ki jo je izumila boginja Atena a jo zavrgla, ko je opazila, da ji pihanje vanjo zmaliči obraz. Smrtni Mársias se je v igranju nanjo tako izuril, da si je drznil na tekmovanje izzvati samega boga Apolona, igralca na liro. Ko so muze dosodile, da je Apolonovo igranje lepše od Mársiasovega je ta za kazen, ker si je drznil podvomiti v božjo premoč moral umreti strašne smrti. Njegovo zgodbo pa je v glasbo prevedel italijansko-romunski skladatelj Alfonso Castaldi. Prisluhnili bomo simfonični pesnitvi z naslovom Mársias.

Avtor: Katja Ogrin

Thomas Stearns Eliot (1888 – 1965) je eden najpomembnejših pesnikov 20. stoletja in osrednji avtor pesniškega modernizma v angleškem jeziku. S svojimi ustvarjalnimi metodami in razmišljanji o pesniškem ustvarjanju je odločilno oblikoval tudi sodobno poezijo. Eno njegovih najbolj znanih del je Pusta dežela (1922), ki je bilo najprej objavljeno v reviji, kasneje pa še v knjigi. Pesnitev je nastala v času Eliotovih osebnih težav, ima zapleteno strukturo, v kateri se nenehno menjujejo lokacije in časi ter perspektive govorca, hkrati pa gre v njej za nenavaden spoj satire in prerokbe. Ob stoletnici izida te pesnitve objavljamo prvo pesem iz Puste dežele in prvo pesem iz ciklusa Votli ljudje.

Prevajalec Veno Taufer,
interpret Matija Rozman,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Sara Želznik,
mojster zvoka Nejc Zupančič,
urednik oddaje Gregor Podlogar.
Leto nastanka 2013.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin