Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sobota, 13.8.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

V novi dan z glasbo Emanuela Bacha, Corellija, Cimarose, Sebastiana Bacha, Schumanna, Gliera, Mozarta, Beethovna, Godarda in Brahmsa.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Prepoln lijak se zamaši, in nas duši, ko objestno goltamo. Ko goltaš vse živo je tudi naslov pesmi pesnika, pripovednika in kritika Jožeta Snoja. Vizualno je oblikovana na neki način kot lijak, široka, potem pa z vsako vrstico ožja do ene same besede, za katero se spet sprosti v širino, se izteče. Interpretacija: Nejc Cijan Garlatti

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Pridružite se nam ob Brittnovi kompoziciji A.M.D.G. in Bernsteinovih Chichesterskih psalmih.

Gledališki in filmski igralec Demeter Bitenc se je rodil pred sto leti, umrl pa leta 2018; svojo dolgo in bogato igralsko pot je začel v gledališču, deset let je igral v ljubljanski Drami. Zatem je kot svobodni filmski umetnik nastopal v slovenskih in jugoslovanskih filmih pa tudi v tujih produkcijah in ustvaril več kot 200 likov. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je leta 2003 v pogovoru z Markom Goljo zanimivo in duhovito razmišljal o svojem življenju in delu.

V poletnem času se zopet nekoliko bolj sproščeno srečujemo z izjemnimi zvočnimi primeri različnih kultur z vsega sveta. Srečujemo se z različnimi časi in prostori, ki pa nas bogatijo s spoznanji o preteklosti človeške kulture, prepričanj in razumevanja življenja. V šesti oddaji poslušamo glasbo z Madagaskarja, iz Indonezije, Burkina Fasa, Indije, Savdske Arabije in Venezuele.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

15. avgusta bo minilo 75 let odkar je Indija po več desetletjih boja proti britanski nadvladi postala neodvisna. Do prvih teženj po osamosvojitvi je prišlo že konec 19. stoletja, največji zagon pa so te težnje dobile pod vodstvom Mahatme Gandija v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja. Veliki indijski voditelj, družbeni preroditelj in mislec Mahatma Gandhi je z izvajanjem nenasilnega odpora, ki zahteva resnico in neustrašnost, predrugačil politično in družbeno življenje Indije. Gandhijevo delovanje je preplet globoke religioznosti, etičnih načel in filozofskih premišljevanj, kar je predelal v sredstvo političnega boja in družbene preobrazbe, ki še danes zbuja občudovanje. Oddajo namenjamo osvetlitvi nekaterih vidikov njegovega življenja, filozofske in politične misli ter njegove zapuščine. Avtorica oddaje je Karmen Kogoj Ogris, gost pa docent doktor Nikolai Jeffs s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.

Glasbena medigra.

Umrla je portugalska pesnica, prevajalka in profesorica Ana Luísa Amaral. Rodila se je leta 1956, doktorirala je iz poezije Emily Dickinson. Na univerzi v Portu je predavala angleško in ameriško književnost. Napisala je 19 pesniških knjig in 12 knjig za otroke, za svoje ustvarjanje je prejela številne portugalske in mednarodne literarne nagrade. Zanimalo jo je tudi raziskovanje ženskega, identitete in telesa v književnosti. Ana Luísa Amaral je bila pred letom dni ena izmed dveh častnih gostov Dnevov poezije in vina, v slovenščini je v prevodu Barbare Juršič izšla njena pesniška zbirka z naslovom What's in a name. Z Ano Luíso Amaral se je takrat pogovarjal Vlado Motnikar.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob džezovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

V 34. oddaji cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere zapuščamo afriško obalo Sredozemskega morja in se prek Gibraltarske ožine odpravljamo v Španijo. V središču je folia, starodavni ples, ki vse od konca 15. stoletja zaznamuje Pirenejski polotok, hkrati pa je navdihnil številne ustvarjalce, kot sta Arcangelo Corelli in Sergej Rahmaninov. Na sporedu bo še glasba Franza Liszta, Heinricha Isaaca, Costanza Feste, Diega Ortiza, Francisca de la Torreja in Joana Cabanillesa.

Mineva sto let od rojstva francoskega pisatelja in filmskega ustvarjalca Alaina Robbe-Grilleta, enega najpomembnejših predstavnikov francoskega novega romana. Ljubosumje je, poleg opazovalske strasti, pomembna tema njegovih del. Prevajalka Snežna Prijatelj, igralca Maja Sever in Andrej Nahtigal, glasbeni opremljevalec Peter Čare, mojstrica zvoka Gabrijela Čepic redaktorja Marjan Strojan in Vlado Motnikar. Režiserka Irena Glonar. Leto produkcije: 1993

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Zgodba opere temelji na Ariostovem epu, njeno besedilo pa izhaja iz starejše predloge Antonia Marchija, ki je že leta 1725 nastala za Tomasa Albinonija v Benetkah. Za Händla jo je predelal Paolo Rolli, ki je izvršil vrsto sprememb in uvedel nekaj novih oseb. Čeprav je libreto nejasen in nerazumljiv in bega celo poznavalce Ariosta, lahko ocenimo Alcino za eno izmed Händlovih mojstrovin. Ker je vse v njej nerealno, ne pričakujemo logične skladnosti. Poleg tega so posamezni značaji tako jasno začrtani, da nismo nikoli v dvomu. Strastni izbruhi naslovne junakinje zagotovo sodijo med največje dosežke Händlove umetnosti, Ruggierova arija Verdi prati pa je ena mojstrovih najbolj znanih melodij. Nastopili so: Lenneke Ruiten (Alcina), Franco Fagioli (Ruggiero), Juan Sancho (Orónt), Marie Lys (Morgana), Marina Viotti (Bradamante), Guilhem Worms (Melisso) in Ludmila Schwartzwalder (Oberto). Zbor lozanske opere in Komorni orkester iz Lozane je vodil Diego Fasolis.

Pesniški prvenec Kristiana Koželja, Muzej zaključenih razmerij, je ob izidu leta 2018 prejel pohvalne ocene kritikov, del pesmi iz knjige pa je zaživelo tudi v glasbeno-pesniški predstavi z enakim naslovom, ki sta jo, oziroma jo še zmeraj soustvarjata Kristian Koželj in skladatelj ter glasbenik, eden naših najbolj prepoznavnih harmonikarjev, Jure Tori. Tematski razpon izbora Koželjeve nove poezije sega od intimnih, identitetnih vprašanj do poetoloških, in čeprav se zdi govorica teh pesmi neposredna, je tisto, kar v njih ostane zamolčano, morda še pomenljivejše od povedanega. Interpretka Marinka Štern, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2022.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt