Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

četrtek, 11.8.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Umetnost ima moč, da je v njej vse mogoče. In da sluti. Morda preveč in je zato kdaj prezrta ali zatrta. Tudi angleški predromantični pesnik in slikar William Blake je bil pogosto v konfliktu s svojim okoljem, ker njegovih vizij in pesmi niso razumeli. Prevod: Miha Avanzo Interpretacija: Pavle Ravnohrib

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

ŠTIRJE GROBIJANI so izrazito gledališko delo, ki mu je dodan glasbeni izraz. Gre pravzaprav za besedo, zapisano v glasbenem jeziku, vendar – v izvedbenem smislu – glasovno in tehnično sila zahtevno. V njem ni tako rekoč nič ali zelo malo spevnega, človek bi celo dejal, da ni nobene glasbe. A glasba seveda je! Pred nami zaživijo podrobnosti: vsak akord zariše značajsko potezo, poudari ozračje ali komentira ubesedene izjave – in največ humornih učinkov Wolf Ferrari doseže prav tako.

Thomas Tallis se je moral prilagajati kar štirim vladarjem in njihovim muham. Pisal je glasbo, ki se jim je zdela sprejemljiva, in v miru dočakal osemdeset Iet. Med njegovimi deli so obsežne votivne antifone za Henrika Osmega, krajše skladbe v angleščini za Edvarda Šestega in liturgična glasba za kraljico Marijo. V Elizabetinski dobi je pisal predvsem liturgično glasbo in motete za domačo rabo.

Glasba Roberta Schumanna, Mel Bonis in Edwarda MacDowlla na gozdne teme.

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Umrla je portugalska pesnica, prevajalka in profesorica Ana Luísa Amaral. Rodila se je leta 1956, doktorirala je iz poezije Emily Dickinson. Na univerzi v Portu je predavala angleško in ameriško književnost. Napisala je 19 pesniških knjig in 12 knjig za otroke, za svoje ustvarjanje je prejela številne portugalske in mednarodne literarne nagrade. Zanimalo jo je tudi raziskovanje ženskega, identitete in telesa v književnosti. Ana Luísa Amaral je bila pred letom dni ena izmed dveh častnih gostov Dnevov poezije in vina, v slovenščini je v prevodu Barbare Juršič izšla njena pesniška zbirka z naslovom What's in a name. Z Ano Luíso Amaral se je takrat pogovarjal Vlado Motnikar.

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Nagrada Akademije lepih umetnosti – »prix de Rome« –, ki jo je v glasbeni kategoriji osvojil s kantato Izgubljeni sin, je Debussyju zagotovila tri leta bivanja v arhitekturnem kompleksu vile Medici. Vendar za človeka njegovega značaja stvari niso bile tako rožnate, kot bi kdo naivno pričakoval. 23-letnega skladatelja je umetniško-kulturno ozračje utesnjevalo in družba umetnikov dolgočasila. Za nameček je trpel ob slabi hrani in nastanitvi. Izmed italijanskih skladateljev so ga navduševali le stari mojstri 16. stoletja, operna glasba Verdija in Donizettija pa ni bila po njegovem okusu. Ena svetlejših točk bivanja v Rimu je bil po Debussyjevih besedah Franz Liszt, ki je obiskal mlade umetnike v vili, medtem ko je depresivno razpoloženje mladega Francoza odvračalo od komponiranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Poezija je stara skoraj toliko kot človeštvo. In še preden so jo prvič zapisali, so jo izvajali kot perfomans. Prav prikazovanje spajanja poezije z drugimi odrskimi umetnostmi, od plesa, videa, glasbe, ostaja ogrodje festivala Izrekanja, ki se začenja danes v Celju. Osrednji gost bo poljski pesnik in igralec Krzysztof Siwczyk, predstavili pa bodo tudi dva mlada pesnico in pesnika, ki sta s festivalom odraščala: Laro Gobec in Aljaža Primožiča. Osrednja tema 6. Festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded pa je Odgovornost. Letos se v zvočnem delu vračajo še na zadnja ljubljanska zatočišča za nekomercialne kulturne dogodke, na Metelkovo, sicer pa se bodo s pogovori in delavnicami posvetili okoljski, pravni in vojni odgovornosti, odgovornosti za dostojno življenje kulturnih ustvarjalcev, varnosti v klubih in še kaj se bo našlo.

Violinist Matej Haas je 13. decembra 2010 nastopil s svojim bratom Miho Haasom v Modrem salonu Grand hotela Union in pod pokroviteljstvom Glasbene mladine ljubljanske izvedel deli Wieniawskega ter Brahmsa. Nižjo glasbeno šolo je končal pod vodstvom Volodje Balžalorskega, nato pa se je vpisal na srednjo glasbeno šolo v Ljubljani; četrti letnik je končal v razredu Vasilija Meljnikova, pozneje pa je maturiral na bežigrajski gimnaziji. Študij je nadaljeval na univerzi Mozarteum v Salzburgu, na kateri je bila njegova profesorica najprej Wonji Kim Ozim, pozneje je bil njegov profesor Igor Ozim, študiral pa je še na akademiji v Baslu v razredu Rainerja Schmidta.

Pesnica, pisateljica, esejistka in antropologinja Ana Svetel je prvo pesniško zbirko Lepo in prav objavila leta 2015 (ponatisnjena je bila 2017), leta 2019 svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba (ponatis 2020), letos pa pri Beletrini še pesniško zbirko Marmor. Več o njej pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Nemški čembalist, pianist in specialist za staro glasbo Siegbert Rampe je pred sedemnajstimi leti začel cikel posnetkov Mozartove glasbe na ustreznih zgodovinskih glasbilih – čembalu, klavirju in klavikordu. Poleg znanih klavirskih sonat, variacij in drugih skladb je kot prvi posnel tudi zgodnejše sonate, skladbe iz notne knjižice za Mozartovo sestro Nannerl in tako imenovanega Londonskega zvezka, pa tudi vse menuete, nemške plese in baletno glasbo v izvirnih klavirskih različicah. Poudarek je vseskozi tudi na slogovno ustrezni ornamentaciji; ponovljene odseke Rampe izvaja z improviziranimi variacijami, kakor je bilo v navadi v Mozartovem času. Poleg tega ne uporablja sodobnih izdaj, temveč izvaja vsako skladbo iz enega samega izbranega rokopisa ali izvirnega tiska.

Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na Tržaškem krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, živi svoje odraščanje v refleksiji do zunanjega in svojega, notranjega sveta, ki ga po večini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med Tržaškim krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se obenem tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera. Interpret: Iztok Mlakar Režija: Suzi Bandi Izvirna glasba: Iztok Cergol Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009

19:21
Poigra

Tokrat poslušamo pevce – Testenove fante iz Poljubinja, vasi v neposredni bližini Tolmina, kakor so zapeli leta 1993, in pesmi, kakor so zazvenele v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi istega leta. Pesmi dopolnjuje še petje Naca in Franca Lenkiča iz Breginja, pa tudi nekaj viž iz bolj ali manj bližnjih krajev na primorskem koncu.

Komorni studio bo posvečen glasbi za godalni kvartet v izvedbi uglednega mednarodnega komornega ansambla s člani iz Nemčije, Japonske, Izraela in Slovenija. Ime Kvartet Berlin-Tokio je četverici glasbenikov predlagal slavni japonski skladatelj Tošio Hosokava, ki meni, da je ''njihovo igranje iskreno, entuziazem in ljubezen do glasbe pa pustita močan vtis''. Besedna zveza Berlin-Tokio ne pomeni izpostavljanja dveh prestolnic, ampak most med njima. Kvartet je prejemnik številnih nagrad in je stalni ansambel v novi koncertni dvorani Rokkatei v Saporu. Igrali bodo: violinist Cujoši Mori, violinist Dimitrij Pavlov, violist Gregor Hrabar in violončelistka Ruiko Macumoto. Posvetili se bodo izvedbi Italijanske serenade Huga Wolfa in na novo odkritega godalnega kvarteta Gavrila Popova ter skladbe Erwina Schulhoffa.

Igra je bila posneta v času, ko je bila ta zdaj tradicionalna prireditev še v povojih in se je rojevala v zamisli redkih navdušencev. Ob razmisleku o prireditvi pa igra prikaže kompleksen in večplasten odnos do starega mestnega jedra in o tem, kaj bi lahko poudarilo in slavilo njegove posebnosti ob hkratni uvrstitvi vsebin v njegovo specifično okolje. Režiser: Gregor Tozon Tonski mojster: Staš Janež Sogovorniki – Mirjam Borčič, Primož Lorenz, Milan Dekleva, Jerca Mrzel, Vlado Kreslin, Ervin Fritz, Jože Hudeček, Matjaž Kmecl, Zoran Predin, Miha Maleš, Maja Končar, Jani Kovačič, Gregor Tozon. Posneto v stari Ljubljani in v studiih Radia Slovenija poleti 1988

Barbara Motoh živi in ustvarja v Izoli. Svoj pesniški prvenec z naslovom Stopinja za stopinjo je izdala leta 2011, dve leti pozneje pa zbirko Bojazni. V pesmih jo navdihujejo drobni, na videz nepomembni dogodki iz vsakdanjega življenja, ki pa odmevajo na čustveni ravni. Preprost, jedrnat in neposreden izraz, svežina pesniške drže in emotivna prepričljivost so tudi odlike njenih najnovejših pesmi, ki so izšle v zbirki Vsi koščki (2022). Interpretka Tina Resman, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2022.

11. avgusta leta 1942, torej pred natanko osemdesetimi leti, je ameriški patentni urad odobril patentni zahtevek, ki ga je ameriški skladatelj George Antheil skupaj z ameriško igralko Hedy Lamarr vložil junija leta 1941. V patentu sta zasnovala sistem za radijsko vodenje torpedov, ki je temeljil na ideji frekvenčnega skakanja, kjer komunikacija med oddajnikom in sprejemnikom poteka po različnih vnaprej predvidenih frekvencah radijskih valov. Leta 1900 v Trentonu v zvezni državi New Jersey rojeni skladatelj George Antheil je pravcati ‘l'enfant terrible’ ameriške glasbe. Njegova dela so nastajala po navdihu delovanja mehanskih strojev iz prve polovice 20. stoletja ter tedaj hitro razvijajočih se teorij kvantne fizike, ki so močno pretresale običajno človeško dojemanje prostora in časa.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt