Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 8.8.2022

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Passacaglia v g-molu Marina Maraisa in štiriglasni madrigal Matona, mia cara Orlanda di Lassa uokvirjata tri obsežnejše skladbe 1. dela Glasbene jutranjice: Vivaldijev Koncert za violo d'amore v d-molu, RV 395, Sonato za klavir s spremljavo violine in violončela št. 3 v C-duru, W1. 90 Carla Philippa Emanuela Bacha in "Pariško simfonijo" Wolfganga Amadeusa Mozarta, nastalo leta 1778 na skladateljevem potovanju v Pariz.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Drugi del namenjamo Koncertu za flavto in godala v e-molu, op. 57, mladostniškem delu Saveria Mercadanteja iz časa študija na neapeljskem konservatoriju ob koncu druge dekade 19. stoletja - izvajalci bodo flavtist Matej Zupan in Simfoniki RTV Slovenija - ter Schubertovi Ave Marii, ki jo je za violino in klavir priredil manj znani nemški violinist s konca 19. stoletja August Wilhelm, leta 1946 pa sta različico posnela violinist Jascha Heifetz in pianist Emanuel Bay.

Kdaj je le nekaj besed dovolj, da nas povežejo z osnovnimi prvinami narave. V zbirki Objeta s tišino, ki sta jo pred leti skupaj izdala Zorica Tijanić in Franjo Frančič, najdemo tudi njegovo pesem Val. Interpretacija: Gregor Zorc

Osrednji skladbi sklepnega 3. dela Glasbene jutranjice sta Saint-Saënsova lirična pesnitev za violino, violončelo in orkester z naslovom Muza in pesnik ter Ravelova Španska rapsodija. Še pred tem bo najprej na vrsti drugi preludij iz 1. knjige Preludijev za klavir Clauda Debussyja z naslovom Jadra, v zadnji uri pa se bodo zvrstili še Concertino za klavir in godalni orkester Lucijana Marije Škerjanca, Suita za koncertno dvorano Josepha Horowitza, Mozetichevi Angeli v letu in Serenada za godala Edwarda Elgarja.

Angleški renesančni mojster Thomas Tallis velja za enega največjih skladateljev šestnajstga stoletja. V zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor sakralne vokalne polifonije in preživelo le malo njegovih del za instrumente s tipkami, čeprav je kar petdeset let svojega dolgega življenja deloval kot organist.

V današnji oddaji slovenskega jazza Samo muzika bo v ospredju Miha Gunzek, legendarni slovenski klarinetist in tudi glasbeni pedagog. Po končani osnovni šoli je nadarjen trboveljski fant nadaljeval študij glasbe na konservatoriju v Ljubljani pri profesorju Vaclavu Launu. Na beograjski glasbeni akademiji je diplomiral in Beogradu ostal zvest tudi krajši čas po končani drugi svetovni vojni. Zaigral je tudi v njihovem jazzovskem orkestru. Po vrnitvi v Slovenijo je z glasbeno dejavnostjo združil vse svoje izjemne sposobnosti: deloval je kot solo klarinetist v radijskem simfoničnem orkestru, kot saksofonist Plesnega orkestra Radia Ljubljana in občasno tudi kot dirigent. Gunzek je postal tudi profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od leta 1974 do 1982 je bil njen rektor in dekan. Leta 1963 je prevzel vodenje Delavske godbe Trbovlje. Njegova največja zasluga glede godbeništva je prodor slovenskega godbeništva v Evropo. Oddajo Samo muzika pripravlja Marko Kumer.

V okviru visokemu poletju bolj primernih tem je tokrat na sporedu izsek iz slovite knjige pokojnega Predraga Matvejevića "Mediteranski brevir", ki je prvič izšla l. 1987 v Zagrebu. Eruditska vsebina in njegov esejistični pristop k premisleku ljudstev in kultur osrednjega morja stare Evrope in Bližnjega vzhoda sta med drugim že l.1991 prepričala italijansko intelektualno javnost s prevodom v Milanu. Sledile so izdaje prevodov, l. 1992 v Parizu in Barceloni, pri nas najbrž zaradi poznavanja izvornega jezika šele l. 2008, pa vse tja do 23., arabskega prevoda l. 2007 v Kairu. Bil je prejemnik več državnih priznanj, l. 2014 tudi najvišjega civilnegaRepublike Francije, reda Legije časti. Bil je univerzitetni profesor slavistike na več univerzah, v Zagrebu, Parizu, najdlje na rimski Sapienzi. Na Hrvaškem ni do smrti v 85. letu starosti l.2017 prejel nobenega priznanja države, pa čeprav gre za najbolj prevajano delo iz tega jezika. Tokratni uredniški izbor z naslovom "Od koptske fonetike somraka do grške nostalgije" je del serije prevodov zaključenih izsekov iz knjige, ki jih je koncem prejšnega stoletja iz hrvaščine prestavil Štefan Kutoš, uredil in za radijsko prevajanje pa pripravil Goran Tenze. Tokratni izbor sta brala Mojca Blažej Cirej in Boštjan Romih.

Oddajo Ženske v svetu glasbe posvečamo mednarodno zelo uspešni violinistki Julii Fischer iz Nemčije, ki je decembra 2016 tretjič nastopila v Sloveniji. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je gostovala s simfoničnim orkestrom Dresdenske filharmonije in pod taktirko nemškega dirigenta Michaela Sanderlinga. Julia Fischer se je rodila v nemško-slovaški družini. Z devetimi leti se je začela učiti violine pri priznani profesorici Ani Čumačenko v pripravljalni šoli Univerze za glasbo in izvajalske umetnosti v Münchnu. Po odlično končanem študiju violine je leta 2011 nasledila svojo mentorico in postala profesorica violine na münchenski univerzi za glasbo. Poleg klasičnih in romantičnih del, med katerimi so koncerti Brahmsa, Dvořaka in Brucha in Saint-Saënsa, se posveča izvajanju violinskih koncertov 20. stoletja: Prokofjeva, Šostakoviča, Hačaturjana, Bartoka, Brittna, Henzeja, pa tudi novih del, hkrati pa izvaja tudi veliko koncertov komorne glasbe. V prvi oddaji, ki jo je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, bomo predstavili njena posnetka Koncerta za violino in orkester št. 1 v D-duru, op. 19, Sergeja Prokofjeva in Koncerta za violino in orkester Arama Hačaturjana, umetnica pa bo govorila tudi o vplivnih osebnostih na svoj glasbeni razvoj in o izvajanju violinskih koncertov.

“Fenomen [športa], ki se je v Evropi pojavil konec 19. stoletja in se potem v kratkem stoletju razmahnil po vsem svetu, je ideale emancipacije, solidarnosti, in ustvarjalnosti sprevrgel v njihovo nasprotje in jih skoraj pokopal,” piše francoski filozof Marc Perelman v knjigi Barbarski šport - Kritika globalne kuge, ki je izšla pri Založbi *cf. Zakaj radikalni kritik fenomena globalnega športnega spektakla in profesor za estetiko na Université Paris Ouest-Nanterre Le Défensez nasprotuje organizaciji olimpijskih iger 2024 v Parizu in kako je lahko šport, ki nas tako zabava, globalna kuga, bomo premišljevali z dr. Levom Kreftom, nekdanjim predsednikom Evropske zveze za filozofijo športa in članom Izvršnega odbora Mednarodne zveze za filozofijo športa ter nekdanjim profesorjem na Oddelku za filozofijo ljubljanski Filozofski fakulteti.

Trobilni kvintet Gomalan sestavljajo trobentača Marco Braito in Marco Pierobon, hornist Nilo Caracristi, pozavnist Gianluca Scipioni in tubist Oswald Prader. Zasedba, ustanovljena leta 1999, si je pot do zvezd utrla leta 2001 z zmago na uglednem mednarodnem trobilskem tekmovanju v nemškem mestu Passau in že dve desetletji sodi med najbolj atraktivne tovrstne glasbene sestave. Za predvajanje smo izbrali dva posnetka z zgoščenke, ki jo je sestav posnel in izdal v letu 2004 - Trenutek za Morriconeja (Moment for Morricone) Johana de Meija, ki je venček priljubljenih filmskih melodij Ennia Morriconeja zložil za pihalni orkester, to različico pa je za kvintet trobil predelal še Marco Pierobon, ter Suito La Boheme, ki jo je Pierobon zložil po znanih temah iz istoimenske opere Giacoma Puccinija.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.

Objavljamo recenzije leposlovnih in delno tudi humanističnih knjižnih novosti, izdanih v slovenščini.

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na tržaškem Krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, odrašča v refleksiji do zunanjega in svojega notranjega sveta, ki ga povečini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med tržaškim Krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se obenem tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera. Interpret: Iztok Mlakar Režija: Suzi Bandi Izvirna glasba: Iztok Cergol Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009.

19:20
Poigra

Pisatelj in prevajalec Florjan Lipuš je doma iz Lobnika pri Železni Kapli. Četrtega maja je dopolnil 85 let. Lipuš je najpomembnejši slovenski pripovednik na avstrijskem Koroškem. S pisateljevanjem se je ukvarjal že v času gimnazije. Takrat je bil urednik lista Kres. Od leta 1960 naprej je bil soustanovitelj in glavni urednik osrednje slovenske koroške revije Mladje. Lipušev literarni opus zajema pripovedništvo, pesništvo in dramatiko. Njegova književnost je raznovrstna, v njenem vsebinskem jedru pa je slovensko-koroški problem. Za svoj književni opus je leta 2004 prejel Prešernovo nagrado. V eseju O mrazu v deželi in o trnu v peti, ki smo ga posneli leta 2015, je zapisal: "Tako je: po sklepu vladajoče politične tretjine na Koroškem so Slovenci le tisti, ki ne razumejo nemško. Znanje nemščine nas pokoplje. Da se nemški Korošci ne bodo učili slovenščine - bog ne daj - je v naravi stvari. Od Leopolda Wagnerja naprej je uradno, daje narava resničnega Korošca neznanje drugega deželnega jezika. Zato je nacionalno vprašanje nerešljivo, saj se ignorance in prezira ne da odpraviti; nihče ju ne odpravlja, sproti se oplajata in množita." Glasbeni vložki so odlomki iz Godalnega kvarteta v C-duru, op. 76, št. 3 'Cesarski' Josepha Haydna. Izbral jih je Mihael Kozjek. Oblikovalec zvoka Robert Markoč, bralca Mateja Perpar in Igor Velše.

V cerkvi svetega Petra v Radovljici bo v sklopu 40. festivala Radovljica nastopil ansambel Musica cubicularis, ki v svoje koncertne sporede pogosto vključuje manj znana in še ne objavljena edla, prav tako pa obuja tudi starejšo slovensko glasbeno dediščino in glasbo, ki je tako ali drugače povezana s Slovenijo. Koncert je v celoti posvečen organistu koprske stolnice Antoniu Tarsii ob 300. obletnici njegove smrti; skladatelju, ki velja za eno najsvetlejših imen koprske glasbene preteklosti, saj ga ocenjujejo kot odličnega praktika, ki je zapustil bogato glasbeno zapuščino. Antonio Tarsia: Confitebor tibi Domine [Psalm 111] Neznani skladatelj: Ecce nunc benedicite [Psalm 134] Antonio Tarsia: Salve Regina [marijanska antifona] Neznani skladatelj: Festino primo (1678) [izgubljena violinska parta rekonstruiral Domen Marinčič] Antonio Tarsia: Beatus vir [Psalm 112] Antonio Tarsia: De profundis tenebrarum [sekvenca za praznik sv. Avguština] Antonio Tarsia: In exitu Israel [Psalm 114] Neznani skladatelj: Festino terzo [izgubljena violinska parta rekonstruiral Domen Marinčič] Antonio Tarsia: Sonate tube [motet za sv. Marka] Antonio Tarsia: Si quaeris miracula [responzorij za sv. Antona Padovanskega] Antonio Tarsia: Laudate pueri [Psalm 113] MUSICA CUBICULARIS Tanja Vogrin, sopran Kamila Mazalová, mezzosopran Matthew Baker, bas Filip Rekieć, Aliza Vicente, violini Domen Marinčič, viola da gamba Tomaž Sevšek, orgelski pozitiv

V igrani del so vtkani tudi spomini še živečih Zupanovih prijateljev. Dogodek, ki je predmet dramskega zapleta, se je odvijal v času, ko je Vitomil Zupan po svojih zaporniških letih spet prišel v milost pri političnih oblastnikih in bil poslan na mednarodno pisateljsko srečanje v Italijo. Prejel je tudi denar za potne stroške, vendar ga je še pred odhodom zapravil. Zvesti prijatelji, ki so bili pri tem udeleženi, so na legendarnem vrtu hotela Turist zaskrbljeni takoj zbrali potrebno vsoto in jo hoteli izročiti Zupanu. Pisatelj pa je v tistem trenutku skrivnostno izginil … Dramaturg: Goran Schmidt Režiser: Peter Zobec Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Avtor izvirne glasbe: Mojmir Sepe Vitomil - Boris Cavazza\t\t Borut - Matjaž Tribušon\t Peter - Jure Ivanušič Miha - Andrej Nahtigal Nuša - Ljerka Belak\t Teta - Mojca Ribič Hinko - Matija Barl Radijska napovedovalka - Nataša Dolenc Drugi igralci - Andraž Polič, Primož Petkovšek, Aleš Šubic, Zdenka Vetrovec, Alenka Kovačič, Tadej Justin, Jošt Balent, Anže Blažič, Gordan Ratkovič Pripovedovalci spominov - Danijel Roškar, Peter Zobec, Matija Barl, Mojmir Sepe, Katja Šoltes Solo kitara - Andraž Polič Na besedilo Vitomila Zupana pela Vita Mavrič Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2003.

Glasbena medigra

Mineva sto let od rojstva angleškega pesnika Philipa Larkina, ki ga mnogi štejejo za najboljšega angleškega pesnika druge polovice minulega stoletja. Živel in ustvarjal je odmaknjeno - bil je knjižničar univerzitetne knjižnice v mestu Hull. Izdal je le štiri knjige pesmi: Severna ladja (1945), Manj prevarani (1955), Binkoštne poroke (1964) in Visoka okna (1974). Precej pesmi je izšlo šele po pesnikovi smrti - umrl je leta 1985 - v Zbranih pesmih. Philip Larkin je vodilno ime med pesniki, ki so se po drugi vojni odvrnili od modernizma, s katerim je angleška poezija v prvi polovici stoletja z Eliotom, Audnom in drugimi dosegla svoj vzpon. Z vrnitvijo k tradicionalnejši obliki, predvsem pa k tako rekoč dolgočasnim vsakdanjim temam - rojstvu, porokam, spolnosti, staranju, smrti - se je Larkin spraševal o temeljnih bivanjskih stvareh. Prevajalec: Veno Taufer, interpret: Tomaž Gubenšek, režiserka: Petra Tanko, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Jure Culiberg, urednica oddaje: Staša Grahek, leto nastanka 2005.

Petkovo oddajo bomo namenili Hanu Benninku, letos je minilo 80 let od njegovega rojstva. Bobnar, tolkalec in multiinstrumentalist in nenazadnje slikar Han Bennink je bil rojen leta 1942 blizu Amsterdama v glasbeni družini. Najprej je ustvarjal zvoke na kuhinjskem stolu, pozneje mu je oče, ki je bilo prav tako tolkalec v orkestru, priskrbel ustreznejši set. Toda Han še dandanes pogosto uporabi stole ali pa si za svoje ekshibicije poišče katero koli razpoložljivo površino in pripomoček. Leta 2008 je bil izbran za evropskega jazzovskega glasbenika. Han Bennink je kar nekajkrat zaigral v različnih kombinacijah v Sloveniji. Oddajo sem pripravil Marko Kumer.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt