Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Nedelja, 7.8.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Andrej Bedjanič

Osrednja jutranja informativna oddaja Jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Avtor: Tina Ogrin

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Andrej Bedjanič

Pesem z naslovom Jutro je napisala čilenska pesnica Gabriela Mistral, ki je za svojo poezijo leta 1945 — kot prva iz Latinske Amerike — prejela Nobelovo nagrado za literaturo. Odbor za nagrado je takrat zapisal, da je nagrado prejela za liriko, navdihnjeno z močnimi čustvi, ki je napravila njeno ime za simbol idealnih teženj vsega latinskoameriškega sveta. Pesem Jutro je prevedel Jože Udovič, interpretira jo dramski igralec Primož Pirnat.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Andrej Bedjanič

Na posebnem duhovnem koncu tedna v Crikvenici v hrvaškem Kvarnerju so se na intenzivnih duhovnih vajah zbrali predstavniki različnih evangelijskih cerkva s širšega slovenskega prostora. Gostje oddaje pripovedujejo o tem, kako na osebno intimni ravni razumejo svoje praktično krščanstvo in kako vzajemen je ta odnos do sočloveka in Boga hkrati.

Avtor: Tone Petelinšek

Poletni dnevi vabijo na jug in v obmorske kraje, marsikoga privlačijo tudi stara mestna središča z bogato kulturo in zgodovino. Tokrat vas zato vabimo k poslušanju sakralne glasbe iz španske »zlate dobe«. To več kot stoletno obdobje vsestranskega kulturnega in gospodarskega razcveta se je začelo v začetku 16. stoletja, svoj vrh pa doseglo v letu 1580, ko je kralj Filip Drugi zavzel portugalsko kraljestvo. Gospodarski razcvet je vplival tudi na kulturnega: v glasbi so ga zaznamovali Francesco Correa de Aurauxo in Manuel Rodriges Coelho.

Avtor: Polona Gantar

Iz župnijske cerkve Marijinega oznanjenja v Adergasu na 19. nedeljo med letom neposredno prenašamo sveto mašo, pri kateri sodelujejo tamkajšnji verniki. Mašuje župnik Slavko Kalan, pojeta pa Cerkveni mešani in mladinski pevski zbor pod vodstvom Nancy Luise Sirc.

Avtor: Milan Kobal

11:00
Poročila

Simfonični orkester Frankfurtskega radia je pod dirigentskim vodstvom Alaina Altinogluja nastopil 25. junija v opatiji v Eberbachu v Nemčiji. Na sporedu koncerta sta bili simfonična pesnitev Zlati kolovrat, op. 109 Antonina Dvořáka in Simfonija št. 2 v B-duru, op. 52 Felixa Mendelssohna.
Mendelssohn je Simfonijo št. 2 v B-duru, napisal leta 1840 ob praznovanju štiristote obletnice izpopolnitve tiska Johannesa Gutenberga. Mendelssohn je delo označi kot simfonijo-kantato na besedila Svetega pisma za soliste, zbor in orkester.

Avtor: Marko Šetinc

13:00
Poročila

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Anuša Volovšek

14:00
Poročila

V poletnem, počitniškem mesecu avgustu bomo šli skupaj z "ekipo blondinka", ki jo tvorijo Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč, v Istro. Hrvaško Istro. Pred časom so jo namreč omenjene tri popotnice obiskale in svoje bogate izkušnje popisale in začinile z veliko mero humorja in ironije, včasih tudi sarkazma v knjigi z naslovom: Ne sprašujte za pot in podnaslovom: Blodnik po Istri. Od tod besedila avgustovskih humoresk. O Rovinju, istrskem "biseru", na primer razmišljata Agata Tomažič in Tamara Langus, ki premore tudi izjemno dobre modne nasvete, če bi se, posebej kaki dami, zahotelo dopustovanja v istrskih toplicah.

Interpretki Asja Kahrimanović, Vesna Jevnikar,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbeni opremljevalec Luka Hočevar,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Leto produkcije 2022.

Avtor: Ars

Iz del Offenbacha, Mozarta, Puccinija, Leoncavalla, Verdija, Caldare in Donizettija.

Avtor: Dejan Juravić

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Za predvajanje smo tokrat izbrali štiri posnetke iz ponudbe, ki jo je v izmenjavo Evropske zveze radijskih postaj posredovala ameriška radijska mreža WFMT iz Chicaga. Prvi trije posnetki so nastali na koncertu Simfoničnega orkestra iz San Francisca, ki je pod vodstvom Michaela Tilsona Thomasa 19. septembra 2019 nastopil v svoji matični Simfonični dvorani Louise Davies v San Franciscu. Orkester je tam krstno izvedel skladbo Johna Adamsa z naslovom I Still Dance, 4. klavirski koncert Sergeja Rahmaninova, v katerem se je kot solist predstavil ruski pianist Daniil Trifonov, in Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 97, 'Rensko', Roberta Schumanna. Ponudbo dopolnjuje še Serenada št. 2 v A-duru, op. 16 Johannesa Brahmsa, ki so jo Simfoniki iz San Francisca na istem prizorišču izvedli zdaj že davnega 15. maja 2008.
Skladatelj John Adams in dirigent Michel Tilson Thomas, ki se lahko pohvali z najdaljšim stažem glasbenega direktorja Simfonikov iz San Francisca – vodil jih je kar četrt stoletja v letih od 1995 do 2020, sta prijatelja že vse od zgodnjih osemdesetih let 20. stoletja. Na glasbenem področju pogosto sodelujeta in Thomas je s številnimi ameriškimi orkestri in drugimi zasedbami pogosto izvajal Adamsova dela, mnoga izmed njih prvič. Adams je skladbo I Still Dance oziroma Še vedno plešem zložil leta 2019 v počastitev Thomasovega 25. in hkrati zadnjega leta vodenja enega najuglednejših ameriških simfoničnih orkestrov na mestu glasbenega direktorja.

Avtor: Mihael Kozjek

Islam je zelo vplival na špansko umetnost. Alhambra je eden od primerov izjemne arhitekture. O tem biseru govori umetnostna zgodovinarka Mojca Polona Vaupotič.

Avtor: Marko Rozman

V ospredju bodo tokrat skladbe nekaterih pri nas manj znanih angleških romantičnih skladateljev, ki so se s svojim ustvarjanjem poklonili tudi kraljici instrumentov. John Ireland, William Harris, George Thalben - Ball in Edward Cuthberg Bairstow so imena, ki jih bolj redko slišimo. Zadnji, ki je bil tudi sam organist, je za orgle v katedrali Bairstow v Angliji napisal lepo število skladb. Sonato v E-duru je ustvaril v avgustu leta 1937 in svojim učencem naročal, naj jo igrajo, kot bi za orglami sedel "pravi hudiček". Kaj natančno je s tem mislil, seveda ni zapisano, verjetno pa je želel poudariti virtuoznost in energičnost ...

Avtor: Polona Gantar

Pesnica in pisateljica je žIvljenje je posvetila predvsem otrokom - kot učiteljica in pedagoginja, knjižničarka, lektorica ... Napisala je številne kratke zgodbe, pravljice in slikanice, v več zbirkah kratke proze je zbrala literarizirane osebne spomine ter izdala pet pesnišnih zbirk, večinoma z versko tematiko. Na Radiu Slovenija je pripravljala jezikovne radijske igre, na Televiziji pa pisala scenarije za Radovednega Tačka in druge oddaje.

Interpretka: Sabina Kogovšek,
režiserka: Barbara Lončar Vrhovec,
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina

Avtor: Ars

19:50
Poigra

Prvi z imenom dokazani nastop Boga Leskovica je bil 6. junija 1928. leta v mali Unionski dvorani v Ljubljani. Zadnjič je stal za dirigentskim pultom 20. decembra 1985. leta v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Na prvem je bil 18-letni mladenič, violončelist, gojenec Državnega konservatorija v Ljubljani, na zadnjem 76-letni maestro z bogato prehojeno potjo svetovnega dirigenta. Za zadnji nastop ni po naključju izbral del Mozarta, Beethovna in Debussyja. V zahvalo za odlične interpretacije salzburškega genija ga je namreč odlikovala avstrijska vlada z visokim Mozartovim priznanjem. Beethoven ga je popeljal v Baden pri Dunaju, kjer je začel mednarodno dirigentsko kariero, v Baden - mesto Beethovnove Devete simfonije. In Debbusy ga je spomnil na gostovanja ob koncu kariere, ko so se mu z deli francoskih skladateljev na široko odprla vrata dvorane kraljice Elizabete v Antwerpnu za nastope z Antwerpensko filharmonijo. Omenjenim trem velikanom glasbene umetnosti je na zadnjem koncertu dodal še slovensko delo, Melanholični preludij za godala Janka Gregorca in tako znova potrdil svoje programsko vodilo, da je namreč dela slovenskih in jugoslovanskih skladateljev uvrščal na svoje koncerte doma in v tujini. Tudi za to je Bogo Leskovic prejel priznanje. Društvo jugoslovanskih skladateljev ga je v Beogradu nagradilo s posebno nagrado.

Avtor: Bogo Leskovic

22:00
Poročila

Slovenski pisatelja srednje generacije Nejc Gazvoda (1985) se je v zadnjih letih uveljavil tudi kot filmski režiser in dramatik. Za svoj prvenec, zbirko kratkih zgodb Vevericam nič ne uide (2004), je prejel nagrado fabula in zlata ptica. Njegov prvi roman Camera obscura (2006) pa je bil predlagan za nagrado kresnik. Kasneje sta izšla še romana Sanjajo tisti, ki preveč spijo (2007) in V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta (2009) ter zbirka kratkih zgodb Fasunga (2007). Poleg avtorjevih pogledov na literarno ustvarjanje so objavljeni tudi odlomki iz nekaterih njegovih zgodnjih literarnih del.

Interpreta Primož Ekart, Zvone Hribar,
režiserka Ana Krauthaker,
bralka Alenka Resman Langus,
glasbena opremljevalka Cvetka Bevc,
mojstra zvoka Mirko Marinšek, Josip Cole Moretti,
urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar.
Leto produkcije 2007.

Avtor: Ars

Motivi iz bogate zakladnice antične mitologije so navdihnili številne skladatelje, ki so njihovo vsebino poskušali ujeti v svoja dela. Tako so nastale skladbe, ki obujajo zgodbe bogov in smrtnikov ter preplet njihovih usod. Za najbolj grškega izmed vseh bogov antične mitologije velja Apolon, bog lokostrelstva, glasbe in plesa, resnice in preroštva, zdravljenja in bolezni, sonca in svetlobe, poezije in še marsičesa.

Avtor: Katja Ogrin

Če se v na videz izbranem besednem zapletanju lahko izkaže vsebinska praznina, pa velja tudi obratno. Prav to bi se namreč našlo v poeziji Američana Williama Edgarja Stafforda, rojenega 1914 v Kansasu, sicer zavzetega pacifista – njegovo pisanje je le na prvi pogled lahkotno. To izhaja iz neposrednega vživljanja v vsakdanjost in iz sloga, ki se približuje pogovornemu. Pogosta tema je raziskovanje človekovega odnosa z naravo, izlušči pa se tudi spoštovanje življenja. Staffordova posebnost je precej pozen začetek umetniške kariere – prvo zbirko je objavil šele pri 48 letih in z njo leta 1963 osvojil national book award. Napisal je še več kot 65 knjig poezije in proze. Danes velja za enega pomembnejših ameriških pesnikov.

Interpret Ivo Ban,
režiser Alen Jelen,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonska mojstrica Sonja Strenar,
urednica in prevajalka Tina Kozin.
Leto nastanka: 2015.

Avtor: Ars

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Avtor: Tina Ogrin

Zadnja sprememba: 06.08.2022 17:25:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt