Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sobota, 6.8.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Poslušamo: Enrique Granados: Romantični prizori izvaja: Alicia de Larrocha Risto Savin: Balada v Des- duru za violino in klavir izvajata: Marina in Tomaž Lorenz Alojz Ipavec: Fantazija v obliki poloneze op. 8 izvaja: Zdenka Novak Sergej Prokofjev: Poletni dan (otroška suita), op. 65 izvaja: Simfonični orkester RTV Ljubljana, dirigent: Marko Munih

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Poslušamo: G.H. Stölzel: arija Bist du bei mir izvedba: Sumi Jo in komorni orkester Concertgebouw G.H. Stölzel: Koncert za dve trobenti in godalni orkester v F-duru izvedba: Camerata Labacensis Anton Thadäus Johann Nepomuk Stamitz: Trio v C-duru, op. 1, št. 1 izvedba: Nemški radijski orkester iz zvezne dežele Posarje

Pablo Neruda je eden najslavnejših južnoameriških pesnikov, sicer Čilenec. Leta 1971 je dobil Nobelovo nagrado za literaturo, zaslovel pa je že veliko prej, ko je bil še otrok. Velja za ljubezenskega pesnika, čeprav je pisal motivno in oblikovno raznovrstno poezijo. Izbrali smo pesem o morju in pričakovanju z naslovom Da bo čudna ladja v prevodu Jožeta Udoviča, interpretira pa jo dramski igralec Željko Hrs.

Tretji del Glasbene jutranjice posvečamo ameriški violinistki Hilary Hahn - ekspresivni in energični solistki, ki je svoj prvi samostojni recital odigrala pri desetih letih, pri dvanajstih debitirala kot solistka s Simfoničnim orkestrom Baltimore, pri petnajstih, leta 1994, pa je začela s svojo mednarodno kariero, ko je debitirala s Festivalnim orkestrom iz Budimpešte na Madžarskem. Njeno koncertiranje velikokrat odstopa od norme - tako po repertoarju kot po obliki. Intenzivno sodeluje z vidnejšimi domačimi in tujimi skladatelji, zanjo je nastalo zavidljivo število novih del, prireja vrsto manj formalnih koncertov - na primer koncerte za starše z dojenčki, kjer lahko vsi skupaj uživajo v glasbi, brez da bi jih bilo strah očitajočih se pogledov ostalih poslušalcev v dvorani ali koncerte, ob katerih obiskovalci kvačkajo, izvajajo jogo. Zadnjo uro Glasbene jutranjice posvečamo pianistki Valentini Lisitsi. Zanjo je The Guardian zapisal, da je »v vsem, kar počne, posebna kombinacija popolne samozavestne virtuoznosti ter resnične liričnosti in komunikacije, ki daleč presega daktilografe hitrih prstov, kakršni so postali številni današnji pianisti«. Umetnica ukrajinskih korenin je širši javnosti najbolj poznana kot prva, ki ji je prek kanala Youtube uspelo pripeljati svojo koncertno kariero na sam svetovni vrh.

Delo poslušamo v izvedbi basista Jožeta Stabeja, tenorista Mitja Gregorača ter Zborov in Orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Lebiča. Posnetek je nastala leta 1975.

Mineva 110 let od rojstva pisateljice in prevajalke Mire Mihelič. Rodila se je v Splitu in prvih nekaj otroških let ob slovenskemu očetu in hrvaški materi sploh ni znala slovensko. Potem pa je začela brati in slovenski jezik ne samo osvojila, temveč tudi izmojstrila. Postala je ena najpomembnejših slovenskih prevajalk 20. stoletja in avtorica kakih desetih romanov, predvsem iz meščanskega življenja. Silno pomembno je bilo tudi njeno delovanje v mednarodnem PEN. Leta 1980, pet let pred smrtjo, je bila Mira Mihelič gostja oddaje Naši umetniki pred mikrofonom, v kateri je spregovorila o svojem življenju in delu.

V poletnem času se zset nekoliko bolj sproščeno srečujemo z izjemnimi zvočnimi primeri različnih kultur z vsega sveta. Srečujemo se z različnimi časi in prostori, ki pa nas bogatijo s spoznanji o preteklosti človeške kulture, prepričanj in razumevanja življenja. V peti oddaji iz cikla poslušamo glasbo iz Bangladeša, Gabona, Gvadelupa, Japonske, Koreje in Uzbekistana.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Nizozemski filozof judovskega rodu Baruch Spinoza, čigar misel je tudi po skoraj štirih stoletjih eden od temeljev zahodnoevropskega mišljenja, je najbolj znan po svojem monumentalnem, posthumno izdanem delu Etika (1677). Napisano je v latinščini kot vsa druga njegova dela, in leta 1963 prevedeno v slovenščino. Spinoza se je rodil leta 1632 v Amsterdamu, letos tako beležimo 390 let od njegovega rojstva, izhajal pa je iz premožne judovske družine. Oče ga je namenil za rabina, zato je študiral Talmud, srednjeveško judovsko filozofijo, pa tudi Kabalo. Pozneje je živel odmaknjeno življenje, zato je svoja dela – med kateri je tudi Teološko-politična razprava, ki je tudi prevedena v slovenščino – napisal v podeželski tišini. Preživljal se je z brušenjem leč in zavračal ponudbe univerz za poučevanje. Želel je namreč obvarovati svojo filozofsko neodvisnost. Več o tem pomembnem in zanimivem filozofu pa dr. Igor Pribac.

Glasbena medigra

Na filmskem festivalu v Karlovih Varih je glavno nagrado za igrani celovečerec prejela iransko-kanadska režiserka Sadaf Foroughi. O filmu Poletje upanja, ki ji je prinesel nagrado, o njenem pogledu na filmsko umetnost in umetnost nasploh pa tudi o tem, kako sama vidi svoje med več držav in kultur razpeto ustvarjanje, se je z njo pogovarjala Petra Meterc.

Sproščeno sobotno popoldansko druženje ob jazzovski glasbi različnih smeri pripravlja glasbeni urednik Hugo Šekoranja.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

V nizu poletnih ponovitev oddaj iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere, ki jih predvajamo v terminu oddaje Sobotni koncert, je tokrat na vrsti 33. oddaja, naslovljena Mit o Herkulu. Raziskali bomo maroške obale zahodnega Sredozemlja. Na kratko se bomo ustavili v antičnem oporišču Tipasa, obiskali bomo mesto Cherchell in špansko enklavo Ceuta, osrednja pozornost pa bo namenjena mitu o Zevsovem sinu Herkulu, ki je predvsem v baroku navdihnil številne glasbene ustvarjalce, kot so Georg Friedrich Händel, Francesco Cavalli, Agostino Steffani, Hermann Raupach, Antoine Dauvergne in drugi. Poleg glasbenih primerov omenjenih avtorjev boste slišali še glasbo Nicola Porpore, Manuela de Falle in maroških glasbenikov.

Oči slavnega moža so poblisnile, ko je rekel: 'Pomisli na stari rek. Kaj boljšega od smrti se najde povsod.' Zelo uspešnega avstrijsko-nemškega pisatelja Daniela Kehlmanna (1975) pri nas poznamo po prevodih romanov Jaz in Kaminski, Slava in predvsem Izmera sveta, ki velja za eno najbolj branih del nemške povojne književnosti. Leta 2017 je izšel njegov roman Tyll, v katerem je pisatelj burkača iz poznega srednjega veka Tilla Eulenspiegla prenesel v 17. stoletje, v črno obdobje tridesetletne vojne, ko so po nemških deželah pustošili spopadi, lov na čarovnice in epidemije kuge. Nemčija je bila v tem času pustinja trupel in vere v nadnaravno in čeprav so učenjaki, kot sta bila Galilei ali Descartes, že začeli polagati temelje novega, racionalnega pogleda na svet, mali ljudje iz nemških vasi in mestec o tem niso vedeli ničesar. Tradicionalni anarhist Eulenspiegel je v Kehlmanovi fiktivni biografiji izgubil slo po hudobiji in postal skrivnosten, neprilagojen in svoboden lik, zavit v mrežo dogodkov ter malih in velikih osebnosti tridesetletne vojne; nekega dne je sklenil, da ne bo nikoli umrl. Prevajalka Ana Grmek, interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Staša Grahek.

Arsov sobotni večer namenjamo skladbam, primernim utripu in času.

Libreto na zabaven način oblikuje fantazijo, v kateri Shakespeare hrepeni po kraljici Elizabeti I., ona pa resno spodbuja njegov genij - prvič na naših valovih. Takšne zgodbe in librete je pariška javnost oboževala generacijo ali več. Berliozova kritika opere zaradi drugačne obravnave Shakespearja, ki ga je častil kot boga, poudari, da "opera, razen naslova, nima nobene zveze s 'Snom kresne noči'", in se ne zgraža nad tem, da je njegov junak predstavljen kot ženskar in alkoholik. Lik v resnici nima nič skupnega s svojim soimenjakom, razen tega, da se vidi kot Romeo, zaljubljen v »svojo« Julijo. Tudi glavni ženski lik v operi Elizabeta nima nobenega opravka s kraljico s tem imenom. Enako nezgodovinska je prisotnost sira Johna Falstaffa, čeprav je resnični Shakespeare morda vsaj delno odgovoren za prikaz njegovega nenasitnega apetita po hrani, pijači in ženskah. Nastopili so: Hasmik Torosyan (kraljica Elizabeta I.), Sébastien Gueze (Shakespeare ), Tommaso Barea (Falstaff), Valentina Mastrangelo (Olivia), Vasilij Solodki (lord Latimer), Kathleen Norchi (Nelly) in Rory Dunne (Jeremy). Zbor in orkester festivala v Wexfordu je vodil Guillaume Tourniaire.

V grški mitologiji je bila Siringa lepa in krepostna arkadijska nimfa, hči rečnega boga Ladona. Vanjo se je zaljubil Pan, in ker mu ni mogla drugače ubežati, se je spremenila v trstiko. Bog jo je odrezal, stebelca različnih dolžin povezal z voskom in naredil piščal. Tako je nastala "Panova piščal" ali siringa.

Olivera Kjorveziroska (1965) je sodobna makedonska pisateljica, prevajalka in literarna kritičarka. V njenih zgodbah se liki z intimno fantazijo trmasto upirajo banalni vsakdanjosti, med njimi je pogosto Marija Misleva, nekakšen pisateljičin alter ego, duhovno bitje, ki sivo realnost vsakdana barva z bujno domišljijo. Živi tu in zdaj v povsem resničnem svetu, toda veliko bolj razkošen je njen imaginarni svet. Kjorveziroska namenja posebno pozornost jeziku in ustvarjanju atmosfere za vsako zgodbo posebej. Prevajalka Namita Subiotto, režiser Alen Jelen, interpretka Maja Boh, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednici oddaje Maja Žel Nolda, Tina Kozin. Leto nastanka: 2009.

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt