Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Avtor: Tina Ogrin

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

Kolumbijski pesnik Eduardo Carranza je navdih za poezijo iskal vneposredni resničnosti, ki ga je obdajala. Klasični ideal je bil zanj najpomembnejši in sicer kot ravnovesje med življenjskim in formalnim ter kot popolna skladnost ustvarjalnega nagona in umetniškega izraza. Njegovo poezijo obdaja aura sna, nostalgije in skrivnostnega pesniškega navdiha. Takšna je tudi pesem Ogenj in morje v prevodu Cirila Berglesa in v interpretaciji dramskega igralca Branka Jordana.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Anuša Volovšek

V partituri skorajda ni zaznati sledu neprepričljivosti in nekonsistentnosti, ki sta značilni za toliko drugih Donizettijevih del. Cammaranov libreto je skladatelja globoko ganil, in nastala je opera, ki jo prežemajo najodličnejša romantična čustva. Jasna zgodba, ki je po Scottu povzela najbistvenejše elemente, vsebuje močno napetost, vredno Edgarja Alana Poeja. In ni naključje, da je prav v Luciji reference poiskal tudi Flaubert, ko je naslikal padec Emme Bovary, te tipične žrtve romantičnih iluzij.

Avtor: Renato Horvat

Skladatelja in njegov glasbeni slog je pomembno zaznamovalo že dogajanje pred drugo svetovno vojno, čas, ko je na oblast prišel Stalin ter začel neizprosno zatirati vse umetnike, ki niso ustvarjali v skladu z njegovimi nazori. V tem času je Partija Šostakoviča prvič javno ožigosala. Svoje komponiranje je bil zato prisiljen prilagoditi zahtevam socialističnega realizma, v njegovem zasebnem življenju pa so zavladali nemir, negotovost in globoka žalost ter jeza nad tiranijo, ki se je vztrajno večala in krepila.

Avtor: Katarina Radaljac

Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.

Avtor: Ars

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Brigita Rovšek

Na filmskem festivalu v Karlovih Varih je glavno nagrado za igrani celovečerni film prejela iransko-kanadska režiserka Sadaf Foroughi. O filmu Poletje upanja, ki ji je prinesel nagrado, o njenem pogledu na filmsko umetnost in umetnost sploh pa tudi o tem, kako sama vidi svoje med več držav in kultur razpeto ustvarjanje, se je z njo pogovarjala Petra Meterc.

Avtor: Petra Meterc

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

Claude Debussy ni bil rojen v glasbeno družino. Pri sedmih letih se je zaradi pruskega obleganja Pariza z mlajšo sestro Adele in nosečo materjo umaknil v Cannes. Tam so živeli pri očetovi sestri, ki je mlademu Claudu plačevala ure klavirja. Njegov talent ni ostal neopažen in že leta 1872, ko mu je bilo deset, so ga sprejeli na Konservatorij v Parizu. Postal je učenec slovitega Antoina Francoisa Marmontela, učitelja mnogih velikih skladateljev in pianistov.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Danes se na gradu Snežnik začenja festival Plavajoči grad. Mednarodni festival glasbe in odrskih umetnosti, ki temelji na ustvarjalnem sodelovanju, bo celodnevno dogajanje za vse generacije ponujal štiri dni na kar 17-ih prizoriščih. Filmski festival Shots pa se začenja v Slovenj Gradcu, ki v mesto prinaša nove kreativne koncepte, ki preko filmskih projekcij in delavnic posegajo v prostor ter ga s tem na novo vrednotijo. Na našem programu pa nocoj začenjamo z novim branjem v oddaji Odprta knjiga. V 24-ih nadaljevanjih bo Iztok Mlakar prebral roman Tito amor mijo, Marka Sosiča. Vabimo vas k poslušanju!

Avtor: Petra Tanko

V cikel poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare koncertne posnetke, smo uvrstili tudi flavtisko Ireno Rovtar, ki je maja 2010 nastopila na koncertu cikla Solistični recitali na Magistratu ljubljanske Akademije za glasbo. V okviru tega cikla je akademija v preteklosti predstavljala študente, ki so jih za nastope predlagali posamezni oddelki, saj so si po mnenju profesorjev svojo virtuoznost zaslužili pokazati na solističnem recitalu.
Glasbena pot Irene Rovtar se je začela v Glasbeni šoli Škofja Loka pri Mariji Grasselli, nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v razredu Drage Ažman in na Akademiji za glasbo, kjer je z odliko diplomirala v razredu Karoline Šantl Zupan, poleg tega pa se je tudi redno dodatno izobraževala. Zaposlena je v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, veliko nastopa kot članica komornih skupin, svoje znanje pa mlajšim rodovom predaja kot profesorica flavte na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet.

Avtor: Vesna Volk

Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori ter se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo (premierno je bila na programu 17. februarja letos). Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Pri belgijski založbi Ricercar je pred kratkim izšla nova zgoščenka slovenskega lutnjista Bora Zuljana. Glasbenik, ki že vrsto let deluje v Franciji, na arhilutnji izvaja kromatično glasbo z začetka 17. stoletja s poudarkom na Carlu Gesualdu. Ta je tudi sam igral lutnjo in se zanimal za inovacije v gradnji glasbil. Prek bolonjskega virtuoza Alessandra Piccininija je spoznal prve eksperimentalne arhilutnje in jih pozneje verjetno sam uvedel v Rimu, Neaplju in južni Italiji.

Avtor: Domen Marinčič

Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na Tržaškem krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, živi svoje odraščanje v refleksiji do zunanjega in svojega, notranjega sveta, ki ga po večini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz resničnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med Tržaškim krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se obenem tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera.

Interpret: Iztok Mlakar
Režija: Suzi Bandi
Izvirna glasba: Iztok Cergol
Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009

Avtor: Alen Jelen

Posvečamo se zvočnim zapisom s srečanja izvajalcev ljudskih pesmi in viž, ki je leta 1989 potekalo v Črnomlju. Dvakrat zapored se srečujemo z izvajalci iz Bele krajine, pa tudi iz preostalih delov Slovenije. V drugem delu srečanja so nastopili: pevci iz Podlehnika, pevke iz Zgornje Ložnice, pevska skupina iz Cerkvenjaka ter citrar Jože Zajc in Zagoriški fantje iz Dobrega polja.

Avtor: Tomaž Rauch

Srbski komediograf je besedilo napisal proti koncu življenja, leta 1936, zato je v njem poleg humorja čutiti tudi grenko razočaranje nad življenjem. V trpki komediji oče z močjo denarja in zlorabo oblasti na najbolj neskrupulozne načine zagotovi sinu lepo prihodnost. Sin pooseblja povzpetniško voljo provincialne miselnosti, ki svojo moč in uspešnost gradi na dejstvu, da je z denarjem mogoče doseči prav vse.

Prevajalec in prirejevalec: Franjo Kumer
Tonska mojstrica: Ivica Dolinar
Režiser: Hinko Košak

Života – Lojze Potokar
Mara – Vera Pantič
Milorad – Franček Drofenik
Velimir – Boris Kralj
Blagoje – Franjo Kumer
Klara – Štefka Drolc

Drugi igralci – Sava Sever, Ruša Bojc, Mina Jeraj, Mara Černe, Maks Furijan

Uredništvo igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1963

Avtor: Vilma Štritof

Percy Bysshe Shelley je bil eden najpomembnejših predstavnikov angleške romantike in eden največjih angleških pesnikov sploh. Ob miselno-čustveni liriki krajših oblik, v katerih v strastnem, skoraj ekstatičnem tonu in z veliko domišljijo izraža panteistični odnos do narave, je pisal tudi daljše pesnitve s simboličnimi, alegoričnimi in epskimi sestavinami. Izbrali smo pesmi Himna duhovni lepoti in Vprašanja.

Prevajalec Janez Menart,
interpret Gašper Tič,
režiser Igor Likar,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
urednika Marjan Kovačevič Beltram, Staša Grahek.
Leto produkcije 1998.

Avtor: Ars

Angleški skladatelj sir Arthur Bliss je živel v letih od 1891 do 1975. Bil je precej nenavaden in neznačilen predstavnik glasbe z Otoka. V obdobju, ko je Bliss gradil svoj umetniški izraz, se je glasba tega prostora opirala na izročilo nemške romantike. Bliss pa se je ozrl čez Rokavski preliv v Francijo ter se spogledoval s tako imenovano pariško Šesterico. Zato si je s svojimi zgodnjimi deli prislužil vzdevek glasbenega avantgardista. Nerazumevanje domačega okolja ga je na začetku dvajsetih let popeljalo v Združene države Amerike, kjer se je tudi poročil. Ko se je sredi istega desetletja vrnil v London, se je najprej temeljito lotil študija klasičnih skladateljskih tehnik, kot sta harmonija in kontrapunkt, in se usmeril v pisanje tradicionalnejše, angleškemu občinstvu domače glasbe. Ko je večina skladateljev v Veliki Britaniji in tudi povsod drugod po svetu postajala vedno sodobnejša in radikalnejša, se je Bliss vračal k slogu, ki se mu je v svojem prvem ustvarjalnem obdobju tako uprl – romantiki. Z vsakim delom sta se postopno izgubljali ostrina in drznost njegovega glasbenega izraza.

Avtor: Marko Šetinc