Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Torek, 12.7.2022

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Na današnji dan leta 1904 se je rodil čilski pesnik Pablo Neruda. Že mlad se je povsem posvetil poeziji. S svojim pisanjem je takoj doživel naklonjen sprejem pri bralcih, zbirka Dvajset ljubezenskih pesmi in pesem o obupu je bila prevedena v mnoge jezike in ponatisnjena v milijonih izvodov. V času španske državljanske vojne je sprejel diplomatsko službo v Barceloni in Madridu. Postal je komunist, bil je naklonjen Stalinu, kar so mu mnogi očitali do konca življenja. Leta 1971 je prejel Nobelovo nagrado. V Liričnem utrinku Nerudovo pesem To noč lahko pišem v prevodu Aleša Štegra interpretira dramski igralec Blaž Šef.

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Sergej Kusevicki je vse svoje življenje posvetil glasbi v najširšem pomenu besede. Nastopal je kot priznan virtuoz na kontrabasu, tako doma v Rusiji kot po Evropi in Združenih državah Amerike. Bil je ambasador sodobne glasbe in je poskrbel za premierne izvedbe ter snemanja mnogo mojstrovin, na primer Prokofjeve Četrte simfonije, Bartokovega Koncerta za orkester, Ravelove orkestracije Slik z razstave Modesta Musorgskega ter dela ameriških skladateljev Aarona Coplanda in Roya Harrisa.

V okviru festivala Imago Sloveniae ter v sodelovanju s festivalom Spectrum bo jutri v atriju Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani nastopil trio Ritratto dell'amore. V njem igrajo čembalistka Nedka Petkowa, flavtist Cveto Kobal in violinist Volodja Balžalorsky, ki je tudi umetniški vodja festivala Spectrum. Ob tej priložnosti smo ga povabili v oddajo Slovenski solisti.

Risto Savin je kot skladatelj prehodil pot od romantike do moderne, z deli, ki jih je ustvaril, pa je močno vplival na razvoj slovenske glasbe. Iz njegovega opusa smo izbrali Sonato za violončelo in klavir, op. 22, Dva intermezza za violino in klavir, op. 14, Tri Aškerčeve balade, op. 3 in priljubljeno Suito za godalni orkester op. 15.

Kolonat kot vir preživetja. Kolonstvo kot posebno obliko pravnih lastniško-najemnih odnosov poznajo v Brdih že od razvitega srednjega veka naprej. Za razliko od tlačanstva je kolonstvo veliko bolj sproščena oblika, saj je temeljila na svobodi posameznika, ki je vstopal v najemni odnos z lastnikom kmetijskih zemljišč. Kolonstvo se je skozi stoletja nekoliko spreminjalo, odpravljeno je bilo šele po priključitvi Primorske in agrarni reformi (ponovitev).

13:55
Poigra

Jure Gantar je dramaturg, univerzitetni profesor in raziskovalec komedijskih dramskih zvrsti. Od leta 1992 predava na oddelku za gledališče na Univerzi Dalhousie v Halifaxu v Kanadi. V Sloveniji sta izšli dve njegovi knjigi, prva: Dramaturgija in smeh, leta 1993, druga: Eseji o komediji, pa čisto pred kratkim, obe pri Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega. Ob tej priložnosti smo ga povabili pred mikrofon in se v pogovoru sprehodili od njegovih zgodnjih raziskovanj, skozi zgodovino komedije in komičnega, do vprašanja dovoljenega in nedovoljenega v različnih družbenopolitičnih okoliščinah. S citatom Jureta Gantarja: »Komedija definira to, kar mi nismo«, vas vabimo k poslušanju!

14:35
Medigra

Glasbena medigra

Concept Art Orchestra sodi med najpomembnejše sodobne češke jazzovske orkestre. Njegova zgodovina sega v leto 2010, ko so ga ustanovili študenti jazzovske akademije v Katovicah na Poljskem. V njem so igrali poljski, češki in slovaški glasbeniki. Vodil ga je Ed Partyka, ameriški pozavnist, ki pa že celo vrsto let deluje v Evropi. Njihova prva plošča nosi naslov Concept Art Orchestra Katowice, na njej pa so originalne skladbe študentov akademije.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Edina dnevna informativna oddaja o kulturi. V dobrih petnajstih minutah povzame kulturno in ustvarjalno dogajanje pri nas. Predstavljamo novosti, festivale in kulturno problematiko.

Ženska moč in čudežni deček - dirigentka Gemma New in violinist Daniel Lozakovich sta bila gosta Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna na koncertu, ki je pod naslovom Čudeži in skrivnosti potekal 1. aprila v kölnski filharmoniji. Novozelandska dirigentka Gemma New je stara 35 let. Poleg glasbe je sprva študirala fiziko in matematiko, potem pa se je odločila za kariero dirigentke. V sezoni 2014/2015 je asistirala dirigentoma Gustavu Dudamelu in Kurtu Masurju, zdaj pa je glavna gostujoča dirigentka Simfoničnega orkestra Dallasa. V Kölnu je dirigirala sferično godalno delo z naslovom Musica Celestis ameriškega skladatelja Aarona Jaya Kernisa in slavne "Enigma variacije" sira Edwarda Elgarja. Kot solist je nastopil priznani mladi violinist Daniel Lozakovich, ki pri 21 letih že potuje po svetu in niza debi za debijem - izvedel je enega največjih violinskih koncertov 19. stoletja: Koncert v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega.

Da bi laže pregnala črne misli med vojno v Ukrajini, se Julija Stankevič uči slovenščino. V Kijevu jo je študirala tri leta, želi pa si postati prevajalka. Do zadnjega trenutka ni vedela, ali se bo zaradi vojne lahko udeležila letošnjega seminarja za slovenski jezik, literaturo in kulturo v Ljubljani. Uspelo ji je, pred dnevi se je odpravila na več kot trideseturno pot iz Lvova in prispela v Ljubljano, mi pa smo jo povabili k pogovoru.

Jesu, meine Freude/Jezus, moje veselje, Tu es Petrus/Ti si Peter, skala, op. 111, Gloria/Slava za soliste, zbor in orkester.

O delu Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh. O avtorici Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. V letih od 1994 do 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel. Režija: Klemen Markovčič Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar Mastering: Damir Ibrahimkadić Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Interpretka: Ana Facchini Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021

19:13
Poigra

Muzikal The Sound of Music (v prevodu Moje pesmi moje sanje), ki ga je navdahnila knjiga »Hvalnica družine Trapp« Marie Auguste Trapp, je s svojimi evergreeni postal že klasika. Razlog za njegove neskončne odrske postavitve, pa tudi za filmsko različico ne tiči le v »šarmu«, ampak se skriva predvsem v tematiki, ki jo scenarij ob melodramatskih tonih »opeva«. Moje pesmi, moje sanje nam spregovorijo ali bolje rečeno pojejo (glasbo je napisal Richard Rodgers, besedilo pa Oscar Hammerstein II) predvsem o temi, ki postaja v zadnjem času zmeraj bolj aktualna; pojejo o pomenu družine in njenih večnih vrednotah ter o glasbi, ki odpira naša srca k ljubezni in svobodi. Ob tem pa izpostavijo tudi temo o narodni zavesti, lepotah domovine, grozeči nevarnosti nacizma in neustavljivi želji po svobodi. In prav ta večna tema neke niti ne tako zelo oddaljene mračne dobe na današnji čas še zmeraj meče svojo dolgo senco in kot večna grožnja vznika na obzorju strmih vršacev in ikonografije planik.

v oddaji predvajamo posnetke skladb, ki smo jih za naš arhiv posneli s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in drugimi priznanimi slovenskimi orkestri.

"Če bi te lahko vsaj za en večer zvabil dol s tvoje obvezne krožnice, bi se te dotaknil." James Tate (1943 – 2015) je med najvidnejšimi ameriškimi pesniki druge polovice 20. stoletja, bil je večkrat nagrajen, med drugim je za Izbrane pesmi, izdane leta 1991, dobil Pulitzerjevo nagrado. V ameriško poezijo je vnesel svojo različico nadrealizma, ki je bolj zemeljski in se predvsem navezuje na tematiko absurda in humorja. Tate namreč velja za mojstra slednjega. Veliko njegovih pesmi je v prozi in narativnih – gre za nenavadne zgodbe, ki se na koncu prelomijo, obrnejo in spremenijo bralčev miselni tok. V njih običajno na ganljiv način pride do presenečenja. Tate je bil v Ameriki dobro poznan tudi kot predavatelj kreativnega pisanja na univerzi v Amherstu, kjer je vrsto let živel in deloval. Avtor oddaje in prevajalec: Iztok Osojnik Interpreta: Vojko Zidar, Aleš Valič Režiserka: Irena Glonar Napovedovalka: Natalija Sinkovič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Tonski mojster: Jure Culiberg Urednika oddaje: Vlado Motnikar, Gregor Podlogar Leto nastanka: 2004

Zvočni svet Maline Bang je ujet v kontraste med intimnim in grandioznim, taktilno občutljivim in kaotično hipersenzoričnim. V prvi vrsti gre za zvočno avanturistko, zvesto sledilko kompozicijskim nagnjenjem iskanj novih razširjenih tehnik, ki jih raje kot z akustičnim raziskovanjem povezuje z značilnimi telesnimi gestami. Prisluhnili bomo trem njenim skladbam iz nagrajenega albuma, ki je marca izšel pri založbi Neos.

"Vseliti se na hitro iz običajnih poletnih razlogov." Petr Hruška (1964) je sodoben češki avtor iz rudarske Ostrave. Njegov pesniški minimalizem je izjemno rahločuten, natančen in subverziven. Poudarja predvsem lokalno in intimno ter s tem ubeseduje globino osebnega trenutka. Pri nas je že nastopil, poznamo pa ga tudi po pesniški knjigi Meseci in druge pesmi. Iz te knjige smo izbrali nekaj pesmi. Prevod: Anka Polajnar, Stanislava Chrobáková Repar Interpret: Zvone Hribar Režiser: Igor Likar Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Tonska mojstra: Mirko Marinšek, Zmago Frece Urednik oddaje: Gregor Podlogar Leto produkcije: 2009

Oddajo Slovenski koncert v celoti namenjamo slovenski glasbi.

23:59
Poigra
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt