Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Ponedeljek, 11.7.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Avtor: Andrej Bedjanič

04:00
Svitanja

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Prvi del Glasbene jutranjice namenjamo glasbi, nastali od sredine 18. do sredine 19. stoletja. Po Chopinovem Impromptuju št. 2 v Fis-duru, op. 36 se zvrstijo še Uvertura v F-duru Christopha Graupnerja, Klavirski trio št. 42 v Es-duru Josepha Haydna in Andante za flavto in orkester v C-duru, K. 315 Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Avtor: Mihael Kozjek

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Mladinski pevski zbor Saratoga-Lynbrook in Mladinski pevski zbor Marijinega oznanjenja na festivalu Imago Sloveniae, skladatelj in kitarist Timotej Kosovinc prireja svoj 11. tradicionalni poletni koncert v Botaničnem vrtu Ljubljana.

Avtor: Polona Kovačič

Carl Philipp Emanuel Bach je bil eden osrednjih predstavnikov tako imenovanega galantnega sloga, ki se je na začetku 2. polovice 18. stoletja razmahnil še zlasti v nemško govorečih deželah, taka je tudi Sonata za flavto in continuo v G-duru, Wq. 133. Svojevrstno galantna je tudi Serenada za godala Benjamina Ipavca, delo jasnih struktur in lahkotnega poleta.

Avtor: Mihael Kozjek

Ameriška pesnica in pisateljica Jennifer Clement zase pravi, da je predvsem pesnica, saj je zanjo najpomembnejši jezik. Napisala je vrsto proznih in pesniških knjig, bila je tudi predsednica mednarodnega PEN. Pesem V Odeso je nastala kot njen prvi odziv na vojno Rusije proti Ukrajini. Interpretira Sara Dirnbek.

Avtor: Ars

Osrednje delo sklepnega 3. dela Glasbene jutranjice je Dvoržakova 8. simfonija, ki jo izvaja Simfonični orkester RTV Slovenija pod vodstvom Antona Nanuta. Pred njo sta najprej na vrsti kratka skladba Melodija Miroslava Skorika in samospev Škrjanček Mihaila Glinke, ki ga je za klavir transkribiral Milij Balakirev, v zadnji uri pa se zvrstijo še Majski album Ignaca Jana Paderewskega, Tri skladbe v starem slogu Henryka Goreckega, za kronanje norveškega kralja Oskarja II. nastala Slavnostna poloneza Johana Svendsena, Zvezda danica Arva Pärta in Sonata za violončelo in klavir v a-molu, op. 36 Edvarda Griega.

Avtor: Mihael Kozjek

10:00
Poročila

Sergeja Kusevickega kontrabasisti cenijo kot skladatelja temeljne literature za svoje glasbilo in hkrati kot virtuoza, ki je precej spremenil mišljenje o tem velikem in "okornem" instrumentu. Mnogi ruski in evropski skladatelji 20. stoletja, ki so bili deležni zavezništva in mecenstva Kusevickega, so se z njegovo pomočjo uveljavili ter pridobili ugled. V svetu glasbe pa ostaja Sergej Kusevicki najbolj znan kot dirigent. Predvsem kot dirigent Bostonskega simfoničnega orkestra, ki ga je vodil malo manj kot trideset sezon.

Avtor: Katarina Radaljac

11:00
Poročila

Marko Kumer je z vami v oddaji slovenskega džeza Samo muzika. Danes boste poslušali zvok pozavne slovenskih džezovskih glasbenikov. Napravili bomo le kratek pregled najpomembnejših slovenskih solistov na tem instrumentu.

Avtor: Marko Kumer

12:00
Poročila
13:00
Poročila

Nedavna 10. obletnica potrditve obstoja Higgsovega bozona v Evropskem centru za jedrske raziskave CERN je bila tudi povod, da spomnimo na razvoj nove fizike. To znanstveno spoznanje je zaokrožilo standardni model fizike osnovnih delcev in bistveno prispevalo k omejitvi njegovih možnih nadgradenj. Usmerilo je teoretske modele in eksperimentalne raziskave v dobro definirano smer, npr. v teoretične modele, ki vsebujejo več kot en Higgsov bozon. Fiziki pravijo, da je izhodišče za ponovni zagon novih spoznanj o nastanku vesolja. Več pa eden od ducata slovenskih fizikov, ki že dolgo aktivno raziskujejo na Cernu, prof. dr. Borut Paul Kerševan z Inštituta Jožef Štefan.

Avtor: Goran Tenze

Tokrat poslušajte flavtistko Jasno Nadles v komornih zasedbah. Z odliko je diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Študij je nadaljevala na univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu pri profesorici Ireni Grafenauer in v Parizu pri profesorju Gillesu Burgosu. Posveča se tudi izvajanju baročne glasbe in zgodovinski izvajalski praksi – v izvajanju flavte traverso se izpopolnjuje pri Stefanu Betu v Benetkah. Na glasbeni akademiji Juilliard v New Yorku je leta 2000 sodelovala z Jeanne Baxtresser, nekdanjo prvo flavtistko Newyorških filharmonikov. Jasna Nadles je ustanovna članica mednarodnega baročnega ansambla Il terzo suono, leta 2002 pa je soustanovila in umetniško vodi Festival Tartini v Piranu, ki se posveča izvajanju baročne glasbe. Kot solistka in komorna glasbenica je nastopala v Sloveniji, v različnih evropskih državah in v Maroku. V komornih zasedbah je sodelovala s številnimi izvrstnimi glasbeniki, kot so: Sergio Azzolini, Frederíc Lagarde, Lávard Skou Lársen, Giorgio Fáva, in z mnogimi drugimi solisti. Poslušali bomo igranje Jasne Nadles v Koncertu za flavto, violino, violončelo in generalni bas v F-duru, Ryom 430, Antonia Vivaldija, Koncertu za flavto, violino, fagot in generalni bas v g-molu, Ryom 106, Antonia Vivaldija in tretjem stavku skladbe Assobio a Jato Heitorja Ville-Lobosa za flavto in violončelo. Poslušajte tudi drugi del pogovora s flavtistko Jasno Nadles.

Avtor: Tjaša Krajnc

14:00
Poročila

Društvo restavratorjev Slovenije je nagrado Mirka Šubica za življenjsko delo letos podelilo Ivanu Bogovčiču. Nagrado je prejel za izjemne dosežke na področju raziskovanja, dokumentiranja in popularizacije konservatorsko-restavratorske stroke ter konserviranja in restavriranja v času svojega delovanja pred upokojitvijo. Vodil je tudi Restavratorski atelje Bogovčič, katerega jedro delovanja je restavriranje oltarjev, fresk in stenskih slik, slik na platnu in na lesenih nosilcih ter mozaikov. Pred nekaj desetletji sta se mu pridružila sinova in starejši, Luka Bogovčič, danes vodi družinsko podjetje. Z Ivanom in Lukom Bogovčičem smo se v oddaji Ars Humana pogovarjali o posameznih primerih, ki sta jih sogovornika opisala z izjemnim strokovnim ozadjem in širokim referenčnim poljem, ki sega v umetnostno zgodovino in na področja liturgike ter o izvirnih in inovativnih pristopih k reševanju konkretnih restavratorskih problemov. Vabimo vas k poslušanju!

Avtor: Petra Tanko

Naslov je igriva skovanka oziroma že kar besedna igra, ki razkriva avtorja in njegovi deli, ki ju predstavljamo tokrat. Skladbi Godba gre v vesolje in Godba na čudežnem vlaku Roka Goloba izvaja Orkester Slovenske vojske pod vodstvom Andreje Šolar.

Avtor: Mihael Kozjek

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

V soboto se je podelitvijo kristalnega globusa in drugih nagrad sklenil 56. mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Mednarodna žirija je v glavnem tekmovalnem programu nagradila film Poletje upanja iranske režiserke Sadaf Foroughi, drugo najpomembnejšo priznanje karlovárskega festivala, posebno nagrado, pa je namenila filmu To morata videti španskega režiserja Jonása Truebe. Posvetili pa se bomo tudi nagradi zlati hrestač za odličnost, ki jo je na Mednarodnem festivalu plesa v Nepiju blizu Rima prejel ljubljanski baletni ansambel pod vodstvom Renata Zanelle.

Avtor: Petra Meterc

Harmonikarici Manci Dornik smo v preteklosti že posvetili več oddaj, tokrat pa smo jo pred mikrofon povabili ob izidu njenega prvega albuma z naslovom Elements. Posnela ga je v Helsinkih, v katerih trenutno študira, nanj pa je uvrstila dela štirih sodobnih skladateljev, katerih dela je povezala z rdečo nitjo elementov: ognja, zraka, vode, zemlje in etra. Skladbe Joaa Pedra Oliveire, Magnusa Lindberga, Jounija Kaipainena in Mattija Laineja bo seveda sama opisala, slišali pa bomo tudi njihove odlomke.

Joao Pedro Oliveira (1959-): L’Accordeon du Diable za harmoniko in elektroniko
Magnus Lindberg (1958-): Jeux d’anches
Jouni Kaipainen (1956-2015): Vento, op. 58
Matti Laine (1996-): IRTI za dve harmoniki (gost Krešimir Lulić)
Jouni Kaipainen (1956-2015): Elemental Chanting, op.87 za violončelo in harmoniko (gost Artturi Aalto)

Avtor: Vesna Volk

Glorjana Veber: Razkošje
Pesnica se v svoji drugi zbirki odpira navzven, v družbo, in hkrati navznoter, v prisluškovanje lastnemu jazu. Recenzija Miše Gams:

Miklavž Komelj: Prva kresnica
V splošni zavesti še vedno predvsem pesnik je izdal že četrto prozno knjigo. O njej piše Ana Hancock.

Iván Repila: Deček, ki je Atili ukradel konja
Kratek alegoričen roman španskega pisatelja je v slovenščino prevedla Vesna Velkovrh Bukilica, posvetila se mu je Katja Šifkovič.

ur. Danijel Grafenauer: Koroški plebiscit – sto let kasneje
Zbornik referatov za simpozij, ki pa je zaradi epidemije odpadel. Predstavlja ga Alenka Juvan.

Avtor: Ars

Poslušali bomo izbor glasbe, v katerem se bodo prepletale teme impresij in vizij, Škotske impresije Iva Petrića, Simfonične skice Zvonimirja Cigliča in Poletno impresijo Vitje Avsca.

Avtor: Primož Trdan

O delu
Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne na Slovensko primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh.

O avtorici
Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel.

Režija: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner

Interpretka: Ana Facchini

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021

Avtor: Klemen Markovčič

19:11
Poigra

Pisateljica Zora Tavčar je diplomirala na ljubljanski univerzi iz svetovne književnosti, se preselila na Tržaško in doktorirala na katoliški univerzi v Milanu s tezo Leopardi pri Slovencih. Poučevala je na slovenskih srednjih šolah do upokojitve leta 1988. Živi na Opčinah pri Trstu. Literarno pot je začela s poezijo, nato prešla na kratko prozo in jo objavljala revialno, zbrala pa tudi v knjigi Ob kresu življenja. Njen zapis Štiri desetletja s slovenščino v zamejstvu je izšel v reviji Traditiones leta 1997. V njem takole opiše svoje uvode v vlogi učiteljice v "veselo in ponosno osvajanje slovenščine v zamejski šoli":

"Hočeš pomeniti kaj v javnem življenju? A kako, če se boš smešil s svojo slovenščino kakor politik, ki sem ga slišala najprej govoriti v bleščeči italijanščini, potem pa v primitivni slovenščini?
Podobno me obide, če stopim v delavnico k slovenskemu obrtniku, ki je ravno v lepi italijanščini odslovil nekega klienta, tebe pa sprejme z nizko, pritlehno slovenščino. Ali ga ne boš bolj spoštoval in ga imel za sposobnejšega in uglednejšega, če se bo obrnil nate v lepem strokovnem jeziku, te sprejel in se poslovil z izbranimi vljudnostnimi izrazi in zaključil z lepim slovenskim ’pozdravljeni’ ali ’na svidenje in se priporočam’?"

Vmesni glasbeni vložki, ki jih je izbral Mihael Kozjek, so odlomki iz Dveh skladb za flavto in kitaro Pavleta Merkuja v izvedbi Cveta Kobala in Žarka Ignjatoviča. Tonski mojster Maks Pust, bralca Mateja Perpar in Ivan Lotrič.

Avtor: Andrej Rot

Dela, ki sta jih Nemški simfonični orkester iz Berlina in dirigent Maksim Emeljanjčev izvedla na koncertu 13. januarja v Berlinski filharmoniji, so nastala v pol stoletja, ki zaznamuje čas prehoda med klasiko in romantiko: to so uvertura Ruy Blas p. 95 Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Koncert za klavir in orkester št. 1 v C-duru Ludwiga van Beethovna in Simfonija št. 8 v C-duru, D 944, »Velika«, Franza Schuberta. Solist: pianist Francesco Piemontesi.

Avtor: Polona Kovačič

22:00
Poročila

Igra je izredno radiofonsko delo, saj je dogajanje postavljeno v temo, osrednji predmet je iz stekla, čutno in čustveno doživljanje pa so spomini. Torej, kar tri neoprijemljive oziroma prosojne prvine, za katere pa niti ne vemo, ali so sanje ali resničnost. Vsebinsko se tako igra giblje v subtilnem medprostoru med čutnostjo in smrtjo, med Erosom in Tanatosom. Njena izvirnost pa je v presenetljivo logični zvezi med resnično in hkrati nedoumljivo zvezo seksualnosti in smrti.
Nastopajo – Ona – Judita Zidar; On – Jernej Šugman; Glas – Aleksander Čolnik. Igro so sooblikovali – tonski mojster: Jure Culiberg; glasbeni opremljevalec: Mitja Vrhovnik Smrekar; dramaturg: Goran Schmidt in režiser: Primož Bebler. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1993.

Avtor: Klemen Markovčič

Borut Gombač je vsestranski književnik: piše radijske igre in pripovedna besedila, predvsem pa je pesnik, ki piše poezijo tako za mlade kot za odrasle. Pri Kulturnem centru Maribor je izšla knjiga njegovih izbranih pesmi z naslovom Razmerje med strunami s poglobljeno spremno besedo Muanisa Sinanovića. Ob pesnikovem jubileju smo iz nje izbrali nekaj pesmi s precej širokim tematskim in motivnim razponom, ki sega od verjetno modernističnega raziskovanja robov do sodobne balade. Nikar ne zamudite.

Interpret: Blaž Šef
Režiserka: Špela Kravogel
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojster zvoka: Matjaž Miklič
Urednik oddaje: Marko Golja
Leto produkcije: 2022

Avtor: Ars

Ingebrit Haker Flaten v svojem eklektičnem glasbenem svetu medsebojno zliva različne zvrsti in tradicije. Njegova glasba se navdihuje v džezu, avantgardi, glasbah sveta in psihedeličnem roku.

Avtor: Marko Kumer

Zadnja sprememba: 11.07.2022 15:20:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt