Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 8.7.2022

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Otvoritev 6. mednarodnega festivala komorne glasbe Sonc v Radečah.

8. julija leta 1941 je umrl francoski glasbenik Philippe Gaubert. Bil je izjemen flavtist, pa tudi spoštovan dirigent in skladatelj, ki je pisal predvsem dela za flavto. PHILIPPE GAUBERT: SONATA ZA FLAVTO IN KLAVIR ŠT. 3 V G-DURU \t1. ALLEGRETTO \t2. INTERMEDE PASTORAL - TRES MODERE \t3. FINALE: JOYEUX - ALLEGRETTO Flavta: JAMES GALWAY, Klavir: ANNE MARSHALL Jugoslovanski skladatelj in muzikolog Nikola Hercigonja je umrl na današnji dan leta 2000. NIKOLA HERCIGONJA: SKICE IZ ČRNE GORE IN BOKE ZA ORKESTER \t1. ALLEGRO - LARGO MAESTOSO, PESANTE \t2. INTERMEZZO: ADAGIO \t3. SCHERZANDO: PRESTO \t4. INTERMEZZO \t5. FINALE: GRAVE SIMFONIČNI ORKESTER RTV BEOGRAD, Dirigent: MLADEN JAGUŠT Riccardo Pick-Mangiagalli je bil italijanski skladatelj češkega rodu, ki je umrl na današnji dan leta 1949. RICCARDO PICK MANGIAGALLI: PRELUDIJ IN TOCCATA ZA KLAVIR, OP. 27 RICCARDO PICK MANGIAGALLI: BALLATA, OP. 66 Klavir: CARLE CONVALLE

Prevod: Irena Zorko Novak in Boris Novak Interpretacija: Nina Valič

LEON FIRŠT: MALI JUTRANJI DIVERTIMENTO JANI GOLOB: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER ANŽE ROZMAN: ČEZ DEŽELE ALEKSANDER ČONČ: PANTHEON - PART I ANDREJ MAKOR: HISTRIA ET AMOR ZA KLARINET IN KLAVIR TOMAŽ HABE: PRELUDIJ IN CAPRICE ALOJZ AJDIČ: OBČUTJA ŠT. 2 ZA TROBENTO IN KLAVIR MARJAN KOZINA: I. SUITA ZA KLAVIR ŠTIRIROČNO PRIMOŽ RAMOVŠ: KORAL IN TOKATA

Čeprav sta za drugo in tretjo simfonijo Johna Corigliana skupni velika angažiranost in neprikrito hotenje uglasbiti duha našega časa, je Coriglianova "Druga" v vseh ozirih nasprotje "Tretje". Napisana je le za godalni orkester in njen zvočni izraz kljub občasnim bujnejšim odlomkom ostaja po večini zazrt vase, ko se tako rekoč vsa "Tretja" v nepretrganem izbruhu zliva navzven. Ob vsem navedenem pa je Corigliano v svojem skladateljskem stavku dosegel zgledno zlitje med tradicionalnimi okviri visoke glasbene kulture Zahodnega sveta, vplivi radikalnega modernizma XX. stoletja ter postmodernističnimi zvočnimi iskanji.

Lakota ogroža več kot 800 milijonov ljudi po svetu. Nekatere najrevnejše države, kot sta Eritreja in Somalija, kjer prebivalci že zdaj stradajo, so povsem odvisne od uvoza osnovne prehrane iz Ukrajine in Rusije. Novo prehransko krizo še širijo podnebne spremembe, visoke cene in vojna, zato Združeni narodi svarijo, da prihaja orkan lakote. Toda hrane je v svetu dovolj, saj proizvedemo več hrane kot kadar koli doslej. O tem, kako vojna v Ukrajini vpliva na prehransko krizo, smo govorili v eni prejšnjih oddaj Eppur si muove, v tokratni – pripravila jo je Sandra Krišelj - pa o grožnji ekstremnega povečanja lakote v svetu in možnih rešitvah.

Skladatelj Uroš Rojko je za mlade glasove ustvaril veliko skladb. Cikel pesmic za enoglasni otroški zbor s klavirsko spremljavo je na besedila Svetlane Makarovič napisal leta 1980, krstno je pesmice nekaj let pozneje izvedel Otroški pevski zbor Glasbene matice Trst pod vodstvom Stojana Kureta. Na besedilo Svetlane Makarovič je nastala tudi skladba Sončnice za dekliški pevski zbor. Na besedila Ide Rojko je napisal pesmi za otroški zbor Ena dva tri, Taščica in Ljubljanski zmaj. Rojkova skladba Vodomet za mladinski zbor pa je nastala na besedilo Borisa A. Novaka.

Predvajamo skladbe raznih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Oddajo posvečamo prekmurskemu skladatelju in profesorju Slavku Šuklarju, ki je maja letos praznoval 70-letnico. Slišali bomo tri koncertantna dela, in sicer njegove koncerte za violončelo, rog in marimbo. Vsi so nastali v skladateljevem zadnjem ustvarjalnem obdobju in imajo zanimive pomenske naslove: Tisa, Koridorji in Arkade. Slavko Ludvik Šuklar se je rodil leta 1952 v Murski Soboti. Na teoretičnem oddelku Fakultete glasbene umetnosti v Beogradu je leta 1975 najprej diplomiral iz glasbene teorije, leta 1988 pa magistriral na oddelku za kompozicijo in orkestracijo. Na Akademiji umetnosti v Novem Sadu je od leta 1992 kot izredni profesor predaval analizo glasbenega dela, leta 1996 pa je bil izbran za izrednega profesorja na Katedri za kompozicijo in orkestracijo – takrat je postal tudi vodja oddelka za kompozicijo in dirigiranje. Kompozicijo in orkestracijo je predaval še na Akademiji umetnosti v Novem Sadu, orkestracijo pa na katedrah za dirigiranje in muzikologijo na Fakulteti v Beogradu. Od leta 1997 - ko se je vrnil v Slovenijo - Slavko Šuklar predava na srednji glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju – tam poučuje harmonijo, kontrapunkt in glasbene oblike.

Kakšen je letošnji festival v Karlovih Varih in kaj obeta Grossmannov festival? Poleg tega ocenjujemo tudi esejistično filmsko delo Lux aeterna, ki ga podpisuje Gaspar Noé in že četrti del akcijske pustolovščine o bogu groma - Thor: Ljubezen in grom.

»Nikoli nisem naslikal avtoportreta. Bolj kot zase, kot objekt svojih umetnin, se zanimam za druge ljudi, predvsem ženske... Na meni ni nič posebnega. Sem slikar, ki slika dan za dnem, od zore do mraka... Kdor bi želel vedeti karkoli o meni... bo moral pogled zelo pozorno usmeriti v moje slike.» Je v enem svojih redkih zapisov, ki nosi naslov Komentar k neobstoječem avtoportretu zapisal avstrijski simbolistični slikar Gustav Klimt. V današnji oddaji pa ga ne bomo spoznali skozi njegove umetnine, temveč preko glasbe k filmu Klimt režiserja Ráula Ruiza, ki jo je ustvaril čilski skladatelj Jorge Arriagada.

Drage poslušalke, spoštovani poslušalci, lepo pozdravljeni, danes predstavljamo ploščo z naslovom Human. Podpisal jo je izraelski pianist Shai Maestro. Izšla je pri založbi ECM, ki še vedno orje jazzovsko ledino pod vodstvom producenta Manfreda Eicherja. Shai Maestro je eden najbolj vročih pianistov na svetovni jazzovski sceni. Je letnik 1987. Klavir je začel igrati že pri petih letih. Šolal se je v domačem Izraelu. Berklee College of Music v Bostonu mu je ponudil brezplačno šolnino, ki pa jo je Maestro zavrnil. Raje se je pridružil zasedbi basista Avishaia Cohena, s katerim je posnel štiri albume. Sledila je samostojna glasbena pot, na kateri je še danes. Njegova zasedba, v kateri sta še bobnar Ofri Nehemya in basist Jorge Roeder, je prekrižarila svet in si delila koncertne odre s takšnimi zvezdniki, kot so Chick Corea, Tigran Hamasyan, Esperanza Spalding in Diana Krall.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Ta konec tedna se začenjata dva festivala: v Postojni mednarodni festival kitare, ki poleg mojstrskih tečajev za mlade glasbenike nudi vrhunske koncerte kitarskih virtuozov z različnih koncev sveta; v Radečah pa 6. mednarodni festival komorne glasbe Sonc festival. V oddaji tudi o gostovanju devetih slovenskih pesnikov v Berlinu v okviru projekta Pesniški dialogi – Slovenija z Nemčijo, Avstrijo in Švico. Napovedali bomo še začetek Letnega kina Minoriti, ki bo 13 celovečernih filmov ponujal na privlačnem vrtu mariborskega lutkovnega gledališča.

Stres ne prizadene le ljudi, s stresnimi dogodki se spoprijemajo vsa živa bitja, tudi rastline. Podnebne spremembe in vse pogostejši vremenski ekstremi pa se seveda tudi za rastline hitro množijo. A za rastline – za razliko od živali in seveda ljudi – ne glede na okoliščine, beg ne pride v poštev. Kako torej spremljati stres pri rastlinah, njegove učnike na organizem in kako – konec koncev – pri kulturnih rastlinah izboljšati odpornost na stresne dogodke. To je ena izmed tem, ki jo prek matematičnih modelov raziskuje dr. Anže Županič z Nacionalnega inštituta za biologijo. Tu so še raziskave in razvoj novih orodij za testiranje kemikalij, s katerimi bi se lahko izognili poizkusom na živalih, metode za spremljanje nano in mikro plastike v vodih okoljih ter raziskave vpliva staranja na določene procese v delovanju človeškega črevesja, ki jasno kažejo, da so med človekom in denimo mišmi, ki se uporabljajo kot standardni model za preučevanje črevesnih bolezni, pomembne razlike.

Današnjo oddajo Recital namenjamo godalnemu kvartetu Škampa, ki se je 30. maja letos v dvorani Wigmor v Londonu predstavil s skladbama Beethovna in Borodina. Kvartet Škampa, njegovi člani so: Helena Jiříkovská in Adéla Štajnochrová – violini, Martin Stupka – viola in Lukáš Polák – violončelo, štejejo za enega najboljših godalnih kvartetov na Češkem, ki že 25 let zastopa svojo državo po večjih koncertnih dvoranah po svetu.

Če se je grafični bienale Ljubljana pretežno odprl k drugim medijem, je poziv ustvarjalcem ob rednih kuriranih razstavah, posvečenih grafiki, eden od načinov, kako v Mednarodnem grafičnem likovnem centru ohranjajo stik s tem medijem. Leta 2012 so na podlagi poziva pripravili razstavo novejših grafičnih del, letos, deset let pozneje pa jih je ponovno zanimalo, kaj se je v tem času dogajalo na tem področju in so poziv ponovili. Kaj je med prispelimi prijavami izbrala mednarodna žirija si lahko ogledate na razstavi Odtisi in vtisi 2. Med sodelujočimi je tudi precej manj znanih, še uveljavljajočih se umetnikov in umetnic, je povedal Božidar Zrinski, ki je razstavo kuriral z Bredo Škrjanec.

O delu Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh. O avtorici Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel. Režija: Klemen Markovčič Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar Mastering: Damir Ibrahimkadić Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Interpretka: Ana Facchini Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021.

19:16
Poigra

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.

Pred nami je posnetek tretjega koncerta iz cikla nedeljskih abonmajskih koncertov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Mozartine 2018. Spored je v celoti posvečen glasbi izpod peresa Johanna Sebastiana Bacha. Njegova dela, ki so znana po intelektualni globini, tehnični zahtevnosti in umetniški lepoti, so navdihovala skoraj vse evropske glasbenike od Mozarta do Schoenberga, pa tudi Gregorja Feleta, ki se z veliko naklonjenostjo posveča stari glasbi in je omenjeni koncert tudi vodil.

Koncert pod vodstvom Owaina Parka se je zgodil 14. junija v Aldeburghu. Ob 70-letnici vladanja Elizabete Druge je angleški radijski zbor zapel deset skladb, ki so prvič zvenele ob njenem kronanju, v drugem delu koncerta pa sta zveneli noviteti, nastali za njen letošnji jubilej, oziroma po naročilu zveze Britten-Pears. Tokrat se posvečamo prav tema, ki sta ju ustvarila skladatelja Hilary Campbell in Omri Kochavi. Za sklep pa zveni še pesemski niz Sveto in posvetno Benjamina Brittna.

Eden najbolj priljubljenih humoristov svojega časa pripoveduje o skoraj brezupnem spopadu z ne ravno kakršnokoli pijačo. A s pravo motivacijo, še posebej žensko, je uspeh zagotovljen. Prevajalec: Matej Juh Igralec: Branko Jordan Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Režiser: Alen Jelen Mojster zvoka: Nejc Zupančič

V oddaji se posvečamo predvsem ključnim jazzovskim osebnostim, ki so zaznamovali zgodovino jazza. Raziskujemo pa tudi povezavo jazzovske glasbe z drugimi umetnostmi – od slikarstva, fotografije do literature.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt