Ponovitev. Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najaktualnejšega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan.

Avtor: Ars

Norveški pianist Hakon Austbo gostuje v Piranu.

Avtor: Polona Kovačič

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

Interpretira Zvone Hribar.

Avtor: Ars

Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Avtor: Tina Ogrin

V CARDILLACU ni nobenega velikega izliva čustev, saj ga kratkost vokalnih partov in zavestno nevtralni ton ne dovoljujeta. Kljub temu pa je vendarle zaznati neke vrste površinski lirizem, ki je za Hindemitha pravzaprav zelo značilen; do neke mere pa ga zaznamuje tudi vpliv Paula Claudela, po čigar mnenju glasba nikakor ne sme prevladati nad dogajanjem.

Avtor: Renato Horvat

Za tega leta 1938 rojenega Johna Corigliana lahko rečemo, da je dete Newyorške filharmonije. Njegov oče, John Corigliano starejši, je bil namreč skoraj četrt stoletja koncertni mojster tega imenitnega orkestra, mama prav tako slovita pianistka in korepetitorka, sam pa je poklicno pot začel kot asistent Leonarda Bernsteina pri produkciji znamenitih televizijskih Mladinskih koncertov. Sicer pa je tudi Coriglianovo izobraževanje povezano z New Yorkom. Kompozicijo je študiral na dveh znamenitih tamkajšnjih ustanovah, glasbeni šoli iz Manhattna in Kolumbijski univerzi, pri Paulu Crestonu in Vittoriu Gianniniju - za nameček pa še pri pionirju newvorške elektoakustične scene, ameriškem Nemcu Ottu Lueningu. Njegova poklicna pot pa je povezana tudi z njegovim rojstnim mestom, saj je bil zaslužni profesor kompozicije na Newyorški mestni univerzi.

Avtor: Igor Krivokapič

Danes izpostavljamo dva glasbena vrhunca festivala Ljubljana, Rekvijem Giuseppa Verdija v izvedbi domačih in tujih umetnikov pod vodstvom Roberta Abbada, ter gostovanje znamenitega violinista Juliana Rachlina, ki je v ponedeljek nastopil z Orkestrom Slovenske filharmonije pod vodstvom Christopha Eschenbacha. V drugem delu oddaje napovedujemo koncerte Piranskih glasbenih večerov in Festivala Radovljica, oddajo pa zaokrožuje glasbena razglednica o uprizoritvi opere Peter Grimes Benjamina Brittna v Benetkah.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Avtor: Brigita Rovšek

Na prvi pogled precej strokovna, pa vendar zanimiva, saj priča tudi o današnjih prostorih, je tema umetnostne in arhitekturne dediščine plemstva. Še posebno ob njegovem zatonu in potem. Plemstvo je bilo eden najpomembnejših naročnikov umetnosti, že od nekdaj so imele elite največ finančnih sredstev in so umetnike in arhitekte spodbujale k ustvarjanju. Umetnine in nepremičnine so se dedovale in soustvarjale identiteto rodbin. Kaj pa se je dogajalo s slikami, kipi, gradovi in palačami, ko so prišli v last drugih družbenih krogov? Novih elit? Na ZRC SAZU so ob 50-letnici samostojnega delovanja Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta junija pripravili mednarodni simpozij Umetnostna in arhitekturna dediščina plemstva med starimi in novimi režimi: transformacije, reinterpretacije in nove namembnosti. Za razglede in razmisleke so spregovorili znanstveni sodelavec Inštituta doc. dr. Franci Lazarini, doktorska študentka na Univerzi v Trentu Valeria Paruzzo, ki je predstavila primer sprememb namembnosti beneške palače Ca’ Rezzonico ob Velikem kanalu, ter organizatorka simpozija in vodja projekta doc. dr. Tina Košak.
Ob simpoziju so organizatorke opozorile še ta no posebnost: za grafično podobo so izbrale poslikavo notranjščine dvorca Betnava s praznimi slikanimi okvirji, v katerih so bile nekdaj slike. Slovita betnavska galerija slik je po predaji dvorca Lavantinski škofiji v šestdesetih letih 19. stoletja najprej romala v lepo prenovljeni, danes pa razpadajoči, dvorec Slivnica, potem so se za večino slik zabrisale sledi. Le nekaj se jih je ohranilo pri okoliških zasebnikih, med njimi so bile posamezne po drugi svetovni vojni zaplenjene in postale "narodna imovina". Ta večna dinamika pa je bila, so še dodali, pravzaprav ena ključnih značilnosti umetnostnih zbirk, ki so bile v zgodovini tudi podlaga za nastanek javnih muzejev.

Avtor: Ars

Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.

Avtor: Dejan Juravić

Busonijeva pianistična slava je, podobno kot v primeru še kakšnega klavirskega virtuoza tega obdobja, presegla in ovirala razpoznavnost njegovega skladateljskega dela. Pa vendar se od leta 1966 naprej, ko je glasbeni svet praznoval skladateljevo 100-letnico rojstva, zanimanje za Busonijevo glasbo iz leta v leto povečuje. Busoni je bil izrazito ustvarjalen glasbenik, z globoko usidranim skladateljskim temeljem, ki je zrastel iz njegovih študijskih in filozofskih raziskovanj, ter bil po drugi strani uravnotežen v estetskem in glasbenem dojemanju. Njegova glasba ni hodila po poteh inovacij v odnosu do tonalnosti, to je utiral osem let mlajši Schoenberg, ampak je iskala nove poti v rafiniranosti in izrazju. Pri Busoniju prav tako ne zaznamo v prvem planu skladateljevega rokopisa kot pri Hindemithu, Prokofjevu ali Šostakoviču, pa vendar je njegova govorica jasno avtentična in pristna.

Avtor: Klemen Golner

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Ars

Danes izpostavljamo filmski festival, ki v teh dneh poteka v Karlovih Varih na Češkem. V programu Horizonti so predvajali ukrajinski film, ki je nastal v mednarodni švedsko-hrvaško-češki koprodukciji. Govori o problemu, s katerim se zadnje mesece posredno ali neposredno ukvarja ves svet. Celovečerni igrani film z naslovom Pogled metulja pripoveduje zgodbo o ukrajinski vojakinji, so jo zajeli proruski separatisti. V oddaji tudi o Novomeških poletnih večerih, ki se drevi začenjajo pred Knjigarno Goga v Novem mestu. Ti bodo ob četrtkih v znamenju literature, ob sobotah pa se bodo zvrstile predstave za otroke. Pestro likovno dogajanje se danes začenja na Ptuju, kjer odpirajo 20. Festival sodobne umetnosti Art Stays. Jubilejni razstavni program se pod naslovom Postprodukcija ozira v preteklost, štiridnevno uvodno dogajanje pa poleg odprtja razstav prinaša še druge umetniške dogodke.

Avtor: Anamarija Štukelj Cusma

Cikel poletnih oddaj nadaljujemo s skladateljem Anžetom Rozmanom, ki je bil pred 10-imi leti še študent ljubljanske Akademije za glasbo, zdaj pa je zaposlen v podjetju Hansa Zimmerja Bleeding Fingers Music, kjer ustvarja glasbo predvsem za dokumentarce.
Poslušali bomo starejše posnetke njegovih del, ki so nastali leta 2010 (Pripoved gozdne nimfe, Barcarola za Barcarolo, Tango) in 2011 (Revolucionarna etuda vs. Fantazija Impromtu).

Avtor: Vesna Volk

V zbirki Bralna znamenja (izdaja jo Cankarjeva založba) je pred kratkim izšla monografija dr. Alenke Kepic Mohar z naslovom Nevidna moč knjig in s podnaslovom Branje in učenje v digitalni dobi. Čeprav avtorica, sedanja direktorica Cankarjeve založbe, že leta deluje v založništvu, razume pomen knjige širše kot marsikateri založnik, urednik ali profesor, hkrati pa se zaveda vloge, ki bi jo lahko odigralo založništvo v sodobni slovenski družbi. Več o tematiki pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo.
Nikar ne zamudite.

Avtor: Marko Golja

Nicolas Hotman je bil eden najuspešnejših multiinstrumentalistov, ki so v 17. stoletju delovali na francoskem dvoru in v pariških plemiških krogih. Njegov skladateljski kolega Annibal Gantez je leta 1643 zapisal, da je Hotman kot edinstven glasbenik neprekosljiv tako na lutnji kakor na violi da gamba. Kot lutnjist, teorbist in gambist je zaslovel po vsej Evropi. Komponiral je solistično glasbo za vsa tri glasbila, poleg tega pa tudi duete za dve basovski violi da gamba in pesmi za tri glasove. Sodobniki so njegova dela prirejali za kitaro ali glasbila s tipkami.

Avtor: Domen Marinčič

O delu
Pripovedovalka romana Ivana pred morjem se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu? Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, spopada s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh.

O avtorici
Veronika Simoniti (1967) je pisateljica, prevajalka in lektorica. Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomirala iz italijanskega in francoskega jezika. Med letoma 1994 in 2009 je kot samozaposlena v kulturi – samostojna književna prevajalka objavila vrsto prevodov iz italijanščine in francoščine (Calvino, Magris, Marani, Niffoi, Camilleri, Galimberti, Todorov …). Medtem je honorarno poučevala na zasebnih šolah in Filozofski fakulteti v Ljubljani (kot lektorica italijanskega jezika) in v Italiji. Od decembra 2008 je redno zaposlena. Prozna dela objavlja od leta 2000. Leta 2005 je izšel prozni prvenec Zasukane štorije (nominacija za fabulo 2006 in 2007), leta 2011 druga kratkoprozna zbirka Hudičev jezik. Njen roman Kameno srce, ki je izšel leta 2014, je bil nominiran za kresnika, roman Ivana pred morjem pa za nagrade modra ptica, kritiško sito in kresnika, ki ga je leta 2020 tudi prejel.

Režija: Klemen Markovčič
Tonski mojster: Gal Nagode, Sonja Strenar
Mastering: Damir Ibrahimkadić
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina
Fonetičarka: Suzana Köstner

Interpretka: Ana Facchini

Posneto v dramskem studiu Radia Slovenija, julija 2021

Avtor: Klemen Markovčič

Leta 1998 je na Primskovem v Kranju potekalo srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, na katerem so se predstavili izvajalci iz različnih slovenskih krajev in zapeli ter zaigrali nekaj značilnih drobcev našega izročila. V začetku leta 1999 sta bili na radiu na sporedu dve oddaji, posvečeni temu srečanju in tudi mi se bomo dvakrat zapored posvetili spominu in izročilu iz Primskovega.

Avtor: Tomaž Rauch

Na tretjem, sklepnem koncertu spomladanskega dela cikla Carpe artem v Kazinski dvorani SNG Maribor so nastopili uveljavljeni slovenski glasbeniki: na Dunaju delujoča harfistka Tina Žerdin in mezzosopranistka Barbara Jernejčič Fürst iz Ljubljane, kot gostja pa je nastopila violinistka Kristina Šuklar, koncertna mojstrica simfoničnega orkestra avstrijske radiotelevizije ORF na Dunaju. Sodelovali so še člani in solisti Simfoničnega orkestra SNG Maribor: flavtistka Mateja Kremljak Hotko, klarinetist Domen Marn, violist Roberto Papi, violončelist Gorazd Strlič in tolkalca Krištof Hrastnik in Tajana Novak. Zadnji spomladanski koncert Carpe artem je obsegal pestro sestavljen in zahteven glasbeni spored del: prvo slovensko izvedbo skladbe Šest srečanj nezaupanja in kave ameriškega skladatelja mlajše generacije Matthewa Kennedyja, redkeje izvajane privlačne Ljudske pesmi Luciana Beria ter deli francoskih skladateljev 20. stoletja za flavto, violino, violo, violončelo in harfo: Svobodne variacije in finale Gabriela Piernéja in Kvintet št. 2 Jeana Françaixa.

Avtor: Tjaša Krajnc

V komediji se najprej seznanimo s posmrtnim življenjem nekaterih zanimivih junakov iz evropske preteklosti – Casanove, madame Pompadour in grofa Cagliostra. Junaki pa so za tem poslani naravnost v našo vsakdanjost, seveda ne brez satiričnega pomena.
Nastopajo – Casanova – Miha Baloh; Madame Pompadour – Majda Kohek; Grof Cagliostro – Bert Sotlar; Lucifer – Jurij Souček; Novinar – Branko Šturbej; Sveti Peter – Janez Albreht; Dekle – Violeta Tomič; Direktor – Andrej Kurent; Miličnik – Branko Grubar; Železničar – Zvone Hribar. Igro so sooblikovali – tonski mojster: Miro Marinšek; dramaturg: Pavel Lužan in režiserka: Elza Rituper. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana maja 1987.

Avtor: Klemen Markovčič

Glasbena medigra

Avtor: Tina Ogrin

Nominiranec za nagrado kresnik 2022.
Roman Andreja E. Skubica ni kriminalka, čeprav je v njem truplo, zavito v preprogo. A v ospredju je dramaturginja Leja, ki se je morda preveč zbližala z osumljencem in tudi o truplu nekaj ve. Kot pričo jo išče policija, ona pa se skriva, noče se vpletati. Končno jo najde oče Dušan Šauta, pogovor z njo pa vodi v družinsko preteklost in razčiščevanje odnosov.

Režiserka: Saška Rakef
Igralec: Željko Hrs
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Urednik oddaje: Vlado Motnikar

Avtor: Ars

V oddaji Glasba 20. stoletja spoznavamo bogastvo glasbenih tokovov, ki so oblikovali glasbeno podobo preteklega stoletja.

Avtor: Ars